V obdobju, ko je na kmetijah dela nekoliko manj, sem se pogovarjala z gospodom Demšarjem, ki ima veliko kmetijo v hribovski vasici Žibrše, le streljaj od Logatca. Predstavil mi je utrip življenja na takšni kmetiji.

Koliko časa in kako je nastajala vaša kmetija ?

Na naši kmetiji, po domače ji pravimo Prꞌ Poženelꞌ, tradicija pridelave mleka sega v leto 1990. Želja po novogradnji se je pojavila v letih od 2010 do 2011. Takrat smo se odločili za posodobitev naše kmetije in se prijavili na razpis za evropska sredstva. Sredstva so odobrili in v začetku leta 2012 se je pričela gradnja. Vse skupaj je trajalo dobrih 6 mesecev, vse od izkopa, pa do zaključka gradnje hleva. 12.12.2012 smo vselili krave in prvič začeli z molžo v dokončanem hlevu.

Koliko živine imate danes v hlevu?

Danes je v hlevu okoli 110 glav govedi. S pridobitvijo sodobnega hleva smo živalim omogočili boljše počutje, manjše je obolevanje živali, sodobna hlevska oprema pa pripomore tudi k boljši kvaliteti mleka, kar nam dokazujejo dobri mesečni rezultati (nizko število somatskih celic).

Kako poteka običajen dan na vaši kmetiji?

Dan se za nas začne ob 4.30 zjutraj, ko se prične molža. Okoli 7.00 nakrmimo živino, nato pa se dogovorimo, kako si bomo porazdelili ostalo delo, ki ga je treba postoriti. Glede na letni čas, je delo različno, lahko je to košnja trave ali pa delo na žagi. Delo traja do 17. ure, nato pa je zopet čas za molžo in krmljenje živine. Ob takšnem številu govedi hlev zapustimo približno ob 21. uri in ko pridemo v hišo, kaj kmalu ležemo k počitku. Delamo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ko je večina ljudi prostih. Ker pa to delo opravljamo z ljubeznijo, nam ni težko.

Kako si porazdelite delo na kmetiji?

Delo si poskušamo razdeliti vnaprej, če pa nam to ne uspe, delo opravi tisti, ki ima čas in proste roke.

Kako mehanizacija pripomore k delu?

Vsak stroj pripomore k lažjemu delu in tudi naše hrbtenice so nam za to hvaležne. Veliko dela namesto nas danes postorijo stroji, še vedno pa so pridne roke nepogrešljive. Mehanizacije bi lahko bilo več, vendar nas omejujejo finančna sredstva. Počasi se daleč pride, je naš moto.

Eno izmed pomembnejših opravil je siliranje, kajne?

To je za nas eno najnapornejših opravil na kmetiji. Na začetku je treba silos pripraviti, se pravi oprati, pomesti in obložiti s PVC folijo. Pripravimo stroje in traktorje, nepogrešljiva je tudi pomoč sosedov, zlasti ob morebitnem slabem vremenu. Siliranje poteka 3 – 4 dni, od jutra do večera, včasih pa se delo zavleče tudi v noč. Začnemo približno ob 9. uri zjutraj. Košnja, zgrabljanje, obračanje, pobiranje z nakladalkami in vožnja v silos, kjer je potrebno s traktorji vse skupaj dobro potlačiti. Ko je siliranja konec, silos pokrijemo s PVC folijo in obložimo, da vanj ne prodre voda. Naporne dni zaključimo zadovoljni in z nasmeški na obrazu, saj vemo, da smo oskrbljeni s krmo za živino tudi za čez zimo.

Poleg živine pa imate tudi žago.

Začetki predelave hlodovine segajo v leto 1996. V vsakem letu beležimo večje število naročnikov, kar nam veliko pomeni, saj se stranke vračajo. Zaradi zadovoljnih strank pridobivamo še nove. V letu 2003 smo pričeli z izdelavo sekancev. Ker se je število odjemalcev v tem času povečalo, smo pred dvema letoma kupili nov sekalnik za izdelavo sekancev, ki nam omogoča v krajšem času izdelati večje količine kakovostnejših sekancev. Nudimo tako prodajo sekancev, kot tudi storitev, ko počistimo gozd in odpadni les zmeljemo. Prednost naših sekancev je v tem, da imamo kvalitetne suhe sekance ves čas na zalogi in jih v najkrajšem možnem času lahko dostavimo na želen naslov. Pred nakupom si lahko stranke sekance ogledajo in se tako prepričajo o njihovi kvaliteti.

Kakšen pa je vaš pogled v prihodnost?

V prihodnosti si želimo, da nam uspeva to, kar smo si zadali. Vlagali bomo v novo mehanizacijo, najprej pa si želimo zdravja in zdrave kmečke pameti. Ker brez iznajdljivosti in trženja danes ne gre, smo oblikovali spletno stran http://www.storitve-demsar.si. Za nas je kvaliteta izdelkov zelo pomembna in to ostaja naše vodilo tudi v prihodnje.

 

 

 

Avtorica članka in fotografij:

Neža Dolenc, dijakinja 3. letnika programa Predšolska vzgoja Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina