Že na začetku se postavlja vprašanje, kaj je krivo za ta nastanek tega problema. Največja razloga sta premalo obdelovalnih površin in pa tudi padanje cen na tržišču, kar je velik minus za pridelovalce oziroma kmete.

Ena izmed najbolj izpostavljenih tem je vsekakor premalo obdelovalnih površin. Te se postopoma krčijo predvsem  zaradi opuščanja kmetij, ker so lastniki stari ali pa celo že pokojni. Ljudje, predvsem mladi, pa se selijo iz podeželja v mesta in tako kmetije in razna zemljišča samevajo. Slovenci velikokrat uporabljajo zelo znan rek »saj se nič ne splača«, jaz se s tem prav nič ne strinjam. Doma se ukvarjamo s proizvodnjo lesenih izdelkov. Veliko ljudi, ki se ukvarja z isto dejavnostjo, ugotavlja, da se finančno ne splača, ampak potem se mi pojavi vprašanje: »Zakaj pa potem še vedno delajo lesene izdelke?« Če se res ne bi obrestovalo, potem bi vsi nehali delati lesene izdelke, kajne? Prav tako pa je tudi v kmetijstvu. Marsikdo obupa in neha obdelovati kmetijske površine ali pa ubere preprostejšo pot. Tam, kjer bi lahko pridelal koruzo ali pšenico, raje postavi pašnik in pase govedo. Iz tega razloga samooskrba z mesom govedi ni tolikšen problem kot samooskrba s svinjskim mesom, vrtninami in ostalimi pridelki, kot sta rastlinsko olje in sladkor.

Za krčenje kmetijskih površin je kriva tudi pozidava zemljišč. Pozidava nastane prav zaradi tega, ker si ljudje iz mest gradijo na podeželju počitniške hišice,  ki so prava slovenska posebnost. Ljudje iz mest za čas počitnic in ob koncu tedna pridejo na podeželje, da se odmaknejo oziroma oddahnejo od mestnega vrveža. Po svoje razumem, da se ljudje s podeželja raje preselijo v večja središča oziroma v okolico večjih mest, saj si želijo biti čim bližje delovnemu mestu, vse je bolj na dosegu.

Za krčenje kmetijskih površin je krivo tudi zaraščanje, kar je nekako povezano s tem, da opuščamo površine. Naj povem primer: če prenehamo s košnjo na polju oziroma opustimo površino, se postopoma to polje začne zaraščati z drevesi in nastane gozd. Za gozdarstvo je to pozitivno, za samooskrbo pa velik minus, čeprav je Slovenija tako ali drugače dovolj gozdnata. Moje mnenje je, da bi morali zaraščene površine posekati do golega, saj tako bi pridobili nekaj kmetijskih površin za pašo ali košnjo, kar bi bilo v prid slovenski samooskrbi. Dobro bi bilo gozd posekali tam, kjer je žled pred leti poškodoval drevesa, ki se sedaj sušijo ali pa jih je napadel lubadar. To bi pomenilo, da bi  s tem naredili korist za gozdarstvo in samooskrbo, saj bi pridobili površino.

Težava pri samooskrbi s hrano je tudi padaje cene kmetijskih izdelkov. Cena mleka je v zadnjem letu in pol močno padla, prav tako cena jajc. Spet se znajdemo v začaranem krogu. Lepo je, da država spodbuja slovenske kupce, da kupujejo slovenske izdelke, saj tako podpirajo slovenske kmete. A tukaj se pa pojavi problem v tem, da so slovenski izdelki dražji od tistih, ki so uvoženi iz drugih držav v Slovenijo, zato jih potrošnik kupi manj in s tem privarčuje. Zakaj so cene slovenskih izdelkov višje? Zelo preprosto. Slovenski kmetje svoje izdelke izvažajo v druge dežele po zelo nizki ceni, ker želijo izdelek prodati. Razliko, ki jo izgubijo, pa želijo nadomestiti tako da v lastni državi prodajo isti izdelek za višjo ceno, ta izdelek je lahko tudi slabše kakovosti.

Slovenija je dovolj velika država, ki ima dovolj dobre pogoje za kmetijstvo, vendar zgoraj obravnavani razlogi ovirajo samooskrbo, predvsem s hrano, ki uspeva na naših tleh. Seveda nimamo pogojev za gojenje banan in drugih eksotičnih živil, a saj jih tudi Islandija nima, pa banane vseeno gojijo v rastlinjakih. Znašli so se tako, da uporabljajo vrelce s toplo vodo, ki jih je tam na pretek.

Mediji o tem zelo malo govorijo. Več Slovencev bi se moralo zavedati tega problema in bi morali podpirati zavest o samooskrbi. Podobno je s problematiko samomorov, ki je še vedno tabu tema v Sloveniji. Mediji o samomorilnosti v Sloveniji pišejo zelo redko, čeprav se v enem letu ubije 500 ljudi. Lahko bi zmanjšali število samomorov, ne pa, da to predstavlja sramoto v družbi in to mene osebno zelo moti.

Določene spremembe glede samooskrbe bi morala uvesti tudi naša država oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mene in pa večino državljanov Slovenije moti to, da naši politiki večina časa samo govorijo in nič ne storijo ali pa sprejemajo čudne in nepotrebne zakone, kot je na primer zakon, da se lahko poročiš že pri 16 letih, in sicer brez izjave staršev.

Za samooskrbo lahko poskrbi vsak posameznik posebej. Pri nas doma nimamo velike kmetije, ampak imamo nekaj zemlje in na tem koščku zemlje si vse pridelamo sami. Seveda vložimo veliko truda, ampak se splača, še posebej v zimskem času, ko pogledaš po polnih policah v shrambi. Tako dokažemo, da lahko vsak posameznik poskrbi zase.

Če bi se vsak vsaj malo potrudil in razmišljal v pozitivnem smislu, v Sloveniji ne bi več poznali problema samooskrbe. Vsak lahko nekaj prispeva za boljši jutri. Opaziti je ,da se zavest Slovencev postopoma izboljšuje in prav tako zavedanje za ta pereči problem.

Zapisala: Pika Pavlič, 1. d, kmetijsko-podjetniški tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)

VIRI:

http://www.deloindom.si/zelenjavni-vrtovi/samooskrba-da-ni-edini-problem-kmetijstva

http://www.bodieko.si/samooskrba-hrana