POPLAVE V SLOVENIJI

Poplava je pojav visoke vode, ko ta ne more več v celoti odtekati po rečni strugi in se njen presežek razlije po okoliškem zemljišču. Obstajata več vrst poplav:

a) Hudourniške poplave, kjer vode zelo hitro narastejo in upadejo, imajo veliko rušilno moč, povzročajo erozijo v zgornjem toku ter močno nasipanje v spodnjem toku reke.

b) Nižinske poplave, kjer se voda v spodnjem toku razlije po ravnini, nekaj časa stoji in nato počasi odteče.

c) Poplave na kraških poljih so posebna vrsta poplav, ki so značilne za kraški svet Slovenije. Nastopajo na kraških poljih, kadar je dotok na kraško polje večji kot podzemni odtok prek požiralnikov. Pojavljajo se redno, nastopijo počasi, voda pa stoji več dni ali tednov in počasi odteče skozi kraško podzemlje.

č) Morske poplave nastanejo ob kombinaciji visoke plime in nizkega zračnega tlaka, ko se gladina morja za kratek čas dvigne nad višino običajne visoke plime in preplavi obrežje.

d) Mestne poplave – ena izmed največjih sprememb pri človekovem spreminjanju pokrajine je uporaba asfalta in betona, ki vode ne absorbirata. Skoraj vsa deževnica postane površinsko odtekajoča se voda. V urbanih okoljih, kjer ni dobrega odvodnega sistema, lahko pride do poplav.

e) Poplave zaradi porušitve pregrad – pri porušenju umetne pregrade (jez) nastane poplavni val. Razlita voda zaradi velike energije sproščene vodne mase povzroči v prostoru veliko škodo in erozijo.

Poplave so v Sloveniji velik naravovarstveni problem, ker so rečne struge v Sloveniji so zelo nizke. Veliko usedline pride iz zgornjega dela in se posede v nižinskih delih reke. Hkrati se veliko naselij nahaja ob rekah, ki lahko hitro poplavijo. Gasilci se ukvarjajo s tem problemom in uporabljajo več načinov za varovanje vasi, in sicer črpanje vode s svojimi cevmi ter postavljanje nasipov na obrobju naselij, da voda ne prodira v naselja.

Ena največjih poplav se je zgodila v Železnikih leta 2007. Ta poplava je bila hudourniška. Zgodila se je zaradi velikih padavin. V tem mestu je rečna struga zelo ozka.

O tej izkušnji sem povprašal nekdanjega župnika župnije Šentpeter.

Je bila poplava smrtno nevarna?

»Poplava je bila smrtno nevarna, a smrtnih žrtev ni bilo. Večina hiš je bila poplavljenih. Spomnim se, kako sem stopil v cerkev, ki je bila popolno poplavljena.«

Kako ste se postavili nazaj na noge?

»Po drugih Župnijah so začeli zbirati denar za uboge, ki so bili žrtve poplave. Zbrali smo dovolj denarja za obnovitev župnije in cerkve.«

Kako ste se zavarovali pred naslednjimi morebitnimi poplavami v Železnikih?

»Rečno strugo reke Selške Sore so poglobili in jo razširili. Postavili so tudi nasipe, ki bi vodo zadrževali pred poplavljanjem.«

Poplavna območja v Sloveniji so v Spodnji Savinjski dolini, kjer so pogoste silovite hudourniške poplave in zelo hiter tok vode, kar traja nekaj ur. Na Cerkniškem polju je tipično in poznano presihajoče jezero, ki čez poletje skoraj presahne. Na Planinskem polju vsako leto jeseni opažajo počasen dotok vode, poplave pa trajajo od več tednov do več mesecev.

Moj predlog za ljudi, ki imajo probleme s poplavami, je, naj se preselijo iz poplavnih območij ali da se na poplavnem terenu poskrbi za poglobitev rečne struge. S tem bi preprečili iztekanje vode iz reke. Tretji predlog pa je posaditev dreves, ki bi to rečno strugo držala skupaj. Ko je prst ob rekah mehka, se lahko rečna struga zmanjša, ker bi reka odnašala to prst po reki navzdol.

Ernest Strgar, 1. e, naravovarstveni tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)