Ločevanje odpadkov je v današnjem stoletju zelo razširjeno, kljub temu pa se nekateri ljudje tega še vedno ne držijo. Vsi pa vemo, da če odpadkov ne ločujemo, lahko pride do problemov. V medijih so bile pred časom objavljene zaskrbljujoče slike, ko se plastična vrečka, ki je bila odvržena v morje, zaplete v žival in ji tako škodi.
Veliko ljudi odpadkov ne pospravlja v smeti, temveč jih enostavno namečejo na kup v gozd. Škodijo tudi žvečilni gumiji, ki jih mnogo ljudi meče po travnikih, cestah ipd., kljub temu da razpadajo več kot sto let. Potrebno je zagotoviti tako nadzor nad odpadki kot tudi zmanjšati količino odpadkov.
Veliko ljudi si po trgovinah kupuje mnogo reči, ki jih nikoli več ne bodo rabili. Tudi dekleta si kupujemo mnogo oblek, verižic, zapestnic in jih nato celo vržemo v smeti namesto, da bi jih porabili ali dali na Rdeči križ Slovenije. Odpadek je torej snov oziroma predmet, ki ga uporabnik ne potrebuje več; to je lahko moteča ali škodljiva snov. Ločeno zbiranje, pridelava, snovna izbira in reciklaža odpadkov so komaj opazni. Za vnovčno uporabo ločeno zberemo še največ papirja in nekaj plastike. Sama sem že večkrat zbirala papir in ga prinesla v šolo. Zamaške porabljenih plastenk pa v naši družini zbiramo že od nekdaj oziroma je to že neke vrste tradicija. Zbiranje odpadkov je prva faza ravnanja z odpadki. Vsako gospodinjstvo lahko z ustreznim načinom zbiranja odpadkov v svojih zabojnikih pripomore k čistejšemu okolju in v zelo veliki meri vpliva na zmanjševanje količin odpadkov. V gospodinjstvu se bomo morali organizirati tako, da bomo ločevali papir in karton, steklo, plastiko, pločevinke in drugo embalažo. Da bi v gospodinjstvu lažje vspostavili svoj sistem, vam priporočam, da ločeno zbrane odpadke zbirate v eni škatli ali vreči in jih nato razvrstite v najbližji ekološki otok v ustrezne posode ali v zbiralna centra. Nepravilno odloženi odpadki in odpadki, ki se kopičijo na divjih odlagališčih, kažejo podobo naše občine. Zato je pomembno, da jih ne odlagamo kjerkoli, ampak v samo zato namenjene posode.
Polovico našega planeta Zemlja sestavlja voda, ostala polovica je kopnega, in sicer puščava, hribovje ter nekaj težko dostopnih mest, močvirnatih območij. Ostane samo 5 % rodovitne prsti, ki jo počasi zastrupljamo. V gospodinjstvu nastajajo tudi nevarni odpadki, ki vsebujejo škodljive snovi. Zato si moramo zapomniti, da jih ne smemo odlagati skupaj z gospodinjiskimi odpadki. Tipični nevarni odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu, so: barve, laki, topila, živila, razredčila, pesticidi, pralna in čistilna sredstva, kozmetika, zdravila, gospodinjska olja, stara goriva in stara motorna olja, akumulatorji, gospodinjske baterije. Ne vem, če smo s tem seznanjeni. Na tisoče vsakdanjih gospodinjskih produktov, kot so varekina, odstranjevalci baru, risalni pripomočki, vsebujejo strupene premesi. Ko jih kupimo, nase prevzamemo odgovornost, da jih porabimo ali se jih znebimo na varen in okolju prijazen način. Prav lahko lahko skozi razpoke v kanalizacijskih ceveh prodrejo v podtalnico in zastrupijo zajetja pitne vode ali vode, ki je namenjena zalivanju kmetijskih izdelkov. V današnjem času vsak človek reče, da ni nič narobe, če to stori samo enkrat, a velikokrat to ni zadnjič.
Podjetje Snaga omogoča ločeno zbiranje odpadnega papirja in kartona, stekla, embalaže na zbiralnicah ter z zabojniki za embalažo in papirja na zbirilnih mestih. Biološkim odpadkom so namenjeni rjavi zabojniki, preostalim odpadkom pa črni ali sivi zabojniki. Okolje moramo varovati po svojih najboljših močeh, saj bo le tako lahko na voljo za generacijo, ki prihaja.
Nekaj nasvetov na poti do čistega okolja:
– Pri pranju perila ne uporabljajmo mehčalcev in klora za beljenje, vodo v plastenkah kupimo le za primere, ko ni dostopa do vode, ker plastika vsebuje hormonske motilce.
– Uživajmo sezonsko sadje, zelenjavo in vso hrano ki jo pridelamo doma. Za zajtrk si privoščimo ekološko pridelano zelenjavo. Lepo pa bi bilo tudi, da uživamo slovenski med.
– Da bi zmanjšali količino odpadkov, plastične lončke uporabljamo samo na prireditvah. Mleko, sokove in jogurte naročimo v litrski ali več litrski embalaži. Milo za roke naročimo v embalaži, katero se da stisniti.
– Uporabljajmo plenice, ki manj obremenjujejo okolje, kajti le-te razpadajo približno sto let.
– Embalažo nevarnih snovi oddamo pooblaščenemu zbiralcu.
– Na tiskalniku tiskamo na obe strani papirja.
– Kupujemo mazila in kreme za otroke, ki niso še dodatno pakirana v kartonsko embalažo.
Imejmo radi naravo in poskušajmo narediti vsaj nekaj malega zanjo vsak dan.
Monika Fabjan, 1. e, naravovarstveni tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)
