Vrtec Škofljica, z enoto Bisernik leži na obrobju Ljubljane, s prelepo okolico in veliko možnostmi za sprehode in igre v naravi. Ker smo se letošnje šolsko leto vključili v projekt »Zemlji prijazen vrtec«, smo v skupini Škratkov naše potovanje do matere zemlje začeli s spoznavanjem dreves. Tudi sicer se v naši skupini veliko posvečamo naravi in ekologiji (saj smo tudi v projektu »Zdrav vrtec«). Naravoslovne vsebine pa smo letos obogatili še z našim projektom, ki smo mu dali naslov »Drevo Krištof« (po slikanici Gantschev, I.) in naša »Neža« (tako pa smo poimenovali brezo v bližini našega vrtca).
UTEMELJITEV:
»Vloga vzgojitelja je ključna, a jo je težko izmeriti: pravzaprav je njegova vloga v
zbujanju otrokove radovednosti in spodbujanju raziskovanja. To doseže tako, da
spodbuja otroka, da si zastavi svoje probleme, in ne tako, da mu probleme vsili ali
mu narekuje rešitve. Odrasli mora iskati nove načine za spodbujanje otrokove
dejavnosti in biti pripravljen spremeniti svoj pristop, ko otrok zastavlja vprašanja
ali razmišlja o novih rešitvah. Še posebej tedaj, ko so te rešitve napačne ali
nepopolne, je vloga vzgojitelja poiskati primere, tako da bo lahko otrok popravil
svoje napake in poiskal rešitve skozi neposredna dejanja.«
Jean Piaget (po Banet ,1976/7).
Izobraževanje na področju naravoslovja razumemo kot odnos do samega sebe, kot odnos do drugega, do družbe, do okolja, a to se doseže z aktivnim spoznavanjem okolja.
Pri naravoslovnih dejavnostih se otrok uči strategij mišljenja in raziskovanja.
Otroku moramo omogočiti dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem začuti lastnosti narave z vsemi čutili. Otrokom naravoslovne dejavnosti nudijo možnosti in spodbude, da sprašujejo, opazujejo, raziskujejo, eksperimentirajo, opisujejo in razlagajo.
Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok hkrati spoznava sebe, svoje telo in svoje
zmožnosti. Tako se tudi navajajo na skrb za svoje zdravje in varovanje pred poškodbami.
GLOBALNI CILJI:
- Spodbujati vsebine in aktivnosti s področja naravoslovja.
- Spodbujati in graditi didaktične procese, ki bodo vplivali na postavljanje
osnovnih temeljev ravnanja z okoljem, v katerem živimo, ter zagotavljati
optimalne pogoje za vzgojo pozitivnega in trajnostnega odnosa do okolja.
- Skozi načrtovanje aktivnosti in izvedbo privzgajati in pridobiti vrednote ter
znanje za varovanja okolja.
- Pridobivati temeljno naravoslovno znanje za življenjski trajnostni razvoj.
načrtovane naravoslovne vsebine in aktivnosti izvajati v naravnem okolju v
ekosistemu, ki povezuje rastlinstvo, živalstvo, človeka in neživo naravo.
- Povezovati naravoslovje in okolje – družbo.
METODE:
- Opazovanja,
- raziskovanja,
- spoznavanja,
- eksperimentiranja,
- ugotavljanja,
- primerjanja,
- lastne aktivnosti,
- razlage,
- .pogovora,
- postavljanja hipotez.
Opazovanje – otrokovo opazovalno-raziskovalno območje
naj tvori njegovo bližnje okolje. Po načelu okoljske bližine, ki naj zajame tudi
elementarne vsebine ob ohranjanju okolja ter upošteva izkušnje otroka,
neposredno opazovanje na sprehodih …
Pogovor – pogovori ob opazovanjih, slikah, fotografijah, knjigah…
Eksperimentiranje – eksperimentalna dejavnost mora biti organizirana tako, da
lahko otroci razvijejo svoje zamisli in odkrivajo nova spoznanja, in sicer tako, da si
bodo znali sami odgovoriti na vprašanja s pomočjo eksperimentalnih rezultatov.
Ta dejavnost mora temeljiti na neposrednosti otrokovega hotenja, želje po
eksperimentiranju, ki je otrokova samostojna odločitev in izbor; poročanja;
postavljanja hipotez.
Lastna aktivnost – otrokova lastna aktivnost mora biti temelj vseh dejavnosti v vseh fazah realizacije. Lastna aktivnost mora otroka pripeljati do cilja, zaključka, rezultata…
Razlaga – bo kratka, jasna in uporabljena po potrebi v dani situaciji. Vsekakor pa ne bo vodilna metoda pri dejavnostih, temveč zgolj dopolnilna.
Ugotavljanje in postavljanje hipotez – najpomembnejši metodi pri izvajanju različnih poskusov (kemijskih, fizikalnih in drugih ) in dejavnosti na vseh področjih, ki otrokom nudi različne možnosti za doseganje ciljev. Postavljanje hipotez in ugotavljanje kaj se bo zgodilo, kaj se je zgodilo, spodbuja otrokovo divergentno mišljenje, s katerim otrok išče rezultate in rešitve v različnih smereh.
Vzgojitelj je pri vseh metodah spodbujevalec in spremljevalec dejavnosti.
DEJAVNOSTI, KI SMO JIH IZVAJALI V SKLOPU PROJEKTA:
- V bližnji okolici vrtca smo izbrali drevo in ga »posvojili«. Izbrali smo brezo, ki je rasla v bližini vrtca blizu gozda. To je bilo naše drevo, otroci so ga tudi poimenovali. Dali so mu ime Neža.
- Drevo smo fotografirali najprej septembra, ko je bilo še zeleno in polno listja, nato pa vsak teden ali vsakih 14 dni do decembra.
- Opazovali smo spremembe na drevesu in okrog njega. Kadar smo obiskali »našo Nežo« smo se sprehodili še do gozda, se tam igrali, ali pa tekali po kolovozni poti, ki je vodila mimo »Neže« v gozd.
- Nabrali smo liste z drevesa (odpadle liste) in ga shranili, prav tako plodove. Opazovali smo jih, jih urejali, prirejali sortirali… Ker smo med našimi sprehodi nabirali tudi listje z drugih dreves, so otroci ugotavljali katero listje je »Nežino«. Kaj kmalu so vsi vedeli kakšne liste in kakšno lubje ima breza.
- Prebrali in obnovili smo zgodbo »Drevo Krištof« (na željo otrok tudi večkrat kot smo načrtovali). O zgodbi smo se veliko pogovarjali in jo »prenesli« na naše drevo (podobnosti in razlike).
- V gozdu smo nabrali želode in gozdno zemljo, jo prinesli v vrtec in vsak otrok je posadil svoj hrast. Vsi želodi so kalili in ko je bila sadika dovolj visoka so otroci svoja »drevesa« odnesli domov.
- Plesali smo ples dreves v vetru (klasična glasba), poslušali posnetke zvokov iz narave in ustvarjali na temo naravoslovja.
- Tiskali smo z listjem, naredili ježka iz iglic in suhega listja, naredili odtise lubja.
- Utrjevali smo pojme: gladko, hrapavo, hladno, toplo (s tipanjem debla našega drevesa) in velikostne odnose (visok, nizek, ozek, širok) z opazovanjem »Neže«, kakor tudi drugih dreves in grmov.
- V knjigah smo iskali različne vrste dreves in se o njih pogovarjali. Poiskali smo tudi »naše« drevo.
- Konec decembra, tik pred novoletnimi prazniki, nam je deček, ki živi v bližini »Neže« povedal, da so našo brezo požagali… Kar nismo hoteli verjeti… A žal je bilo res. O tem smo se prepričali še isti dan, ko smo se odpravili tja na sprehod.
Naša »Neža« je ležala na tleh, iz zemlje je štrlel le še štor.
-
Otroci so bili vidno razočarani in žalostni. Spraševali so zakaj so to storili, kdo je to storil in kaj bo zdaj z »Nežo«. Zaradi tega dogodka, smo naš naravoslovni projekt zapeljali na drugo pot, kot smo na začetku načrtovali. Sledile so naslednje dejavnosti:
- Nabrali smo nekaj lubja, ki je ostal od naše breze in nekaj vej, ki so ležale tam. Še zadnjič smo jo fotografirali in se odpravili nazaj v vrtec.
- Osredotočili smo se na to, kaj se z drevesom zgodi, ko ga podrejo.
- Pogovarjali smo se o tem kaj je leseno, otroci so iskali izdelke iz lesa povsod kjer je bilo mogoče. V revijah in oglasnih časopisih so iskali vse kar je leseno in nato smo to nalepili na plakat.
- Odšli smo na izlet z mestnim avtobusom do podjetja, ki se ukvarja s predelavo lesa. Tam smo si ogledali pot dreves, od celih hlodov do desk, ki so pripravljene za nadaljno uporabo.
-
- Ob obisku smo dobili v dar lesene podstavke za kozarce. Te podstavke smo spremenili v didaktično igračo. Naredili smo vsak svojo pretikanko. Otroci so najprej označili kje želijo luknje, nato so jih samo izvrtali in nastala je zanimiva igrača. Vsak je prinesel še vezalko, da je z njo lahko »šival« in pretikanka je bila narejena.
-
ZAKLJUČEK:
Otroci so s projektom, ki smo ga izvajali od septembra 2013 do januarja 2014, veliko pridobili. Z veseljem so sodelovali pri vseh dejavnostih na tem področju. Izredno so se navezali na našo brezo, a so ob primerni razlagi in pojasnjevanju le sprejeli dejstvo, da drevesa včasih tudi požagalo, posekajo ali kako drugače podrejo in iz njih nato nastane nekaj koristnega. Od pohištva, do papirja na katerega tako radi rišejo. Prav tako zdaj varčneje uporabljajo papirnate brisačke, ko si umijejo roke in skrbno pazijo, da papir namenjen risanju porišejo z obeh strani. Če smo s temi vsebinami premaknili vsaj delček v vsakem otroku, tisti delček, ki bo naravo spoštoval, jo cenil in z njo živel v sožitju, smo naredili veliko.
Vrtec Škofljica-Enota Bisernik, Kamnikarjeva 8, 1291 Škofljica.
Skupina: Škratki (3-4 leta).
Vzgojiteljici: Maver Tanja in Kordić Anita.
Zapisala: Maver Tanja; dipl.vzg.
LITERATURA:
Zborniki Ekošole:
http://ekosola.si/uploads/2010-08/BILTEN_Zgodnje_naravoslovje_30_9_Final_1_CIP.pdf
http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Zbornik_2010.pdf
http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Zbornik_2012%20www_sept12.pdf
Gantschev, I.: DREVO KRIŠTOF.
Kurikulum za vrtce.