KAJ NAS LAHKO NAUČI BIVŠI ODVISNIK- OSEBNA ZGODBA

Ajdovščina, 13. 10. 2016 – V prostorih Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina smo v četrtek dijaki, vzgojitelji in zunanji gostje prisluhnili osebni izpovedi bivšega odvisnika Miša Babića, ki deluje v razvojnem projektu Bertoki. Predavanje sodi v sklop predavanj, ki jih organizira Zavod Pelikan Karitas z naslovom Skupaj recimo NE odvisnostim. Namenjeno je najstnikom in mladostnikom, njihovim staršem, strokovnim delavcem, prostovoljcem in vsem drugim, ki se pri delu srečujejo z odvisnostmi ali pa jih tema samo zanima in bi o njej radi izvedeli več.

Veliko odvisnikov v odvisnost zapade zaradi težkega otroštva, najstniških težav… To je bil tudi povod Mišove odvisnosti. Začel je z osnovnimi drogami in niti sanjalo se mu ni, kam ga lahko to pripelje. Imel je tudi težave z odvisnostjo v družini in že takrat je vedel, da lahko odvisnost povzroči bolečino bližnjim.

Zaupal nam je, da mu v otroštvu ni manjkalo materialnih dobrin, ljubezni, pozornosti. Ko pa je dobil mlajšega brata, se je začel počutiti zapostavljenega. Ni imel več popolne pozornosti, saj so se starši morali ukvarjati tudi z bratom. Tako se je začel umikati in pozornost iskati v šoli. Vključil se je v družbo “pomembnih” učencev. Osnovna šola mu še ni predstavljala težav, ko pa je prišel v srednjo šolo, se je želel dokazovati, biti eden “pomembnih”. Zato, da bi ga družba sprejela, je začel početi takšne stvari, kot so jih počeli oni. Zapadel je v droge. Odvisnost je postajala vedno večja. Povedal nam je, da se je, ko je bil pod vplivom drog, počutil svobodnega. Ni razmišljal o težavah v družini, pozabil je na ostale probleme in to mu je bilo všeč. Ni se pa zavedal, da je postal odvisen od heroina. Začel je ignorirati družino, ocene so se mu poslabšale, ker ni več hodil k pouku. Vsak teden je obiskoval diskoteko, kjer je veliko droge še danes. Ni ga več zanimal svet okoli njega, pomembno mu je bilo, da se počuti svoboden. Izpisal se je iz šole in starši so začeli pritiskati nanj. Prvič je obiskal komuno. Ker ni bil dovolj močen, je komuno zapustil in spet padel v svet drog. Po večkratnih izkušnjah s komunami, se je sam odločil, da gre na odvajanje. Odšel je v komuno v Italijo. Povedal nam je, da v komunah izkušnje delijo bivši odvisniki. V komuni se naučiš živeti. Skrbiš zase in najdeš način preživetja. Ko je po dveh letih prišel domov iz komune, ni bil prepričan, da bo zdržal ves ta pritisk, zato je zdravljenje podaljšal še za eno leto. Toliko let odvisnosti in tri leta odvajanja. Ni mu bilo lahko. Pogovoriti se je moral s starši, si spet pridobiti njihovo zaupanje. Ugotovil je, da kjer je volja, je tudi moč. S prihodom domov se je odnos s starši močno izboljšal. Pridobil je zaupanje in vero vase. Vedel je, da zmore. Tako sedaj pomaga odvisnikom, tudi tistim, ki so ga v odvisnost vpeljali, da se odločijo za zdravljenje. Sedaj deluje kot mentor v komuni, kjer se je sam odvadil. Spodbuja tako mlade, kot stare, da jim vedeti, da nikoli ni prepozno za nov začetek.

slika-1

Predavatelj s poslušalci.

Težka zgodba. Življenjska zgodba, ki ti da misliti. Vprašajmo se, če smo pomembni samo mi? So ljudje okoli nas nepomembni, ničvredni? Z našo odvisnostjo lahko prizadenemo ljudi okoli nas, saj jim ni vseeno, saj nas imajo radi. Srečni smo lahko tudi brez odvisnosti, čeprav je dandanes droga lahko dostopna kjerkoli. Ne zavedamo se, da ima tako zgodbo veliko ljudi po svetu. Ogromno ljudi se še vedno spopada z odvisnostjo, nekateri so boj proti njej izgubili, nekatere zgodbe pa imajo srečen konec, tako kot jo ima Mišova. Stopimo korak naprej in zaupajmo težave nekomu, ki nam bo znal pomagati, pa naj bo to odvisnost ali le manjša težava.

Maruša Seražin, 3. letnik programa Predšolska vzgoja (Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina)
Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.