TRGATEV NEKOČ IN DANES

Ali še vemo, kaj je trgatev?

Nekoč je bilo obdobje trganja grozdja nepozabno doživetje, ki so ga vsi, stari in mladi, pričakovali z neverjetnim veseljem in iskrico v očeh. Kaj pa danes, ko imamo vso napredno tehnologijo in nam vinska trta predstavlja le še, četudi slab, vir zaslužka in nas ob misli na trgatev obdajajo le skrbi ter bojazen, da grozdja ob taki konkurenci ne bo možno prodati?

»Najboljši dokaz modrosti je vedno dobra volja.« Tako je že pred mnogimi leti zapisal starogrški dramatik Evripid. Čeprav se nam zdi modrost pogojena z resnostjo ter stalnostjo, to pravzaprav sploh ne veNova slika (2)lja.

 

 

 

 

 

 

 

Slika 2: Trgatev nekoč (vir: Zaveza)

Trgatev
je bila nekoč poleg kolin in cerkvenih praznikov  največji in najbolj pričakovan dogodek leta. Prisoten
je bil žar otrok, ki so ob krušni peči poslušali modre stare starše, ki so jim
z neverjetnim veseljem pripovedovali o vinski trti, grozdju, vinu ter jih tako
navdušili, da so malčki včasih trgali še nezrelo grozdje, in sicer samo zaradi
velikega pričakovanja trgatve, ki je pomenila popolno srečo ter zadovoljstvo.
Tako so mladi včasih gledali na trganje skupka grozdnih jagod polnih sladkega
soka. Danes tega skorajda ni več. Bolj kot se stari ljudje trudijo navdušiti
mlade nadobudneže, bolj se tej starih običajev otresajo. Vinska trta jim
predstavlja pač le staro, zgrbančeno ter umazano rastlinsko gmoto, od katere
sploh ni koristi.

Tudi trgatev sama ni več takšna, kot je bila nekoč. Danes se vsem mudi.

Nova slika (3)

 

 

 

 

 

Slika 2: Vinograd pred trgatvijo (vir: vsi.si)

Vinogradniki so zasuti s skrbmi: Bo vreme vzdržalo? Bo modra frankinja dovolj sladka? Je preveč gnilobe? Je toča povzročila res toliko slabega? Bom uspel prodati grozdje? Ga bo dovolj? Čimprej ga je potrebno potrgati. V petek imam službo, lahko v soboto? Kaj če se vreme poslabša? Si že pomil čebrico? Imamo dovolj zabojev?
Tako danes izgledajo priprave na dogajanje, imenovano trgatev. Vse se dogaja z veliko zaskrbljenostjo ter hitrim tempom. Dogodek, ki je nekoč veljal za velik praznik, je popačen do neprepoznavnosti. Veselja, petja, plesa, glasbe, veliko jedače in pijače skorajda ni več. Prava trgatev izumira. Ni več veselja, brent, ročnih preš (stiskalnic), lesenih čebrov, hrastovih sodov … Če se bo nadaljevalo v takšnem duhu, čez nekaj let, desetletij, ljudje sploh ne bodo vedeli, kaj pomeni beseda trgatev in s čim naj jo povežejo. Zato se potrudimo in upočasnimo način življenja, da bomo le začutili, četudi majhen, utrip pravega kmečkega praznika in da bo, tako kot tudi v resnici je, modrost pogojena z dobro voljo.

Zapisala:  Sergeja Sever, 2. d (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Naravovarstveni tehnik)

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.