GORJANCI – lepota Slovenije

Gorjanci so planotasto hribovje, ki leži v jugovzhodni Sloveniji. Najvišji vrh na Gorjancih je Trdinov vrh. Razteza se od savske doline na vzhodu do črmošnjiške doline na zahodu. Po najvišjem slemenu, kjer je razvodnica med rekama Krko in Kolpo, poteka državna meja med Slovenijo Nova slika (4)in Hrvaško.

 

 

 

Vir: http://static.panoramio.com/photos/original/29298210.jpg

VODA ZA VEČNO MLADOST

Na Gorjancih lahko vidimo marsikaj, najbolj znane pa so košenice z redkimi rastlinskimi vrstami. Košenica je travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto. Pomembno naravno bogastvo Gorjancev so številni izviri, na primer Minutnik (izvir), Gospodična, Jordanov studenec  in številni potoki, kot so Kobila, Pendirjevka, Klamfe, Sušica … Med vsemi je najbolj poznan izvir Gospodična, za katerega legenda pravi, da naj bi bile tiste ženske, ki pijejo vodo iz Gospodične, večno lepe in mlade.

Nova slika (5)

 

 

 

 

 

Vir: http://s5.mojalbum.com/8052895_17438767_18573290/20110313-trdinov-mirna-in-mala-gora-lavriceva/izvir-gospodicna.jpg

«OGLJEKUHA«

Pri Domu na Miklavžu na Gorjancih že več let na tradicionalen način pridobivajo oglje s kuhanjem. Oglarjenje je postopek pridobivanja oglja iz lesa. Štiri kole sprva povežejo v stržen, ki ga obložijo z drvmi, nato s steljo (to je plast smrekovih vej, praproti, trave ali listja) in nazadnje vse pokrijejo z zemljo. Tako nastane kopa. Kopa se kuha toliko časa, dokler iz dimnic ne nastane moder dim. Šele takrat je oglje kuhano. Ko se ohladi, ga pospravijo v vreče.

Nova slika (6)

 

 

 

 

 

 

Vir: : http://www.lokalno.si/media/objave.la/slike/LA/f/2010/9/16/kopa_12.jpg

CERKEV SV. MIKLAVŽA

Gorjanci so znani tudi po cerkvi svetega Miklavža.

Današnja cerkev je bila na novo pozidana leta 1887. Tedaj je bila obnovljena tudi notranjost cerkve. Glavni oltar je posvečen sv. Miklavžu, stranska oltarja pa Mariji Kraljici in sv. Jožefu.  Pred vrati v steni pa je vzidana podoba novomeškega pisatelja Janeza Trdine, ki je skrivnostni svet tega hribovja popisal v svojem literarnem delu Bajke in povesti o Gorjancih.

Nova slika (7)

 

 

 

 

 

 

Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/Cerkev_sv._Miklav%C5%BEa,_Gorjanci.JPG

UČNE POTI

Gorjanci vsebujejo tudi učno pot, ki nas popelje čez Gorjance in traja približno pol ure.

Na koncu poti pridemo do zadnje točke, ki se imenuje Krvavi kamen in ima zanimivo zgodbo. Ena od legend pravi, da kamen označuje mesto, kjer so pri določanju meje živa zakopali nedolžnega fanta in dekle, njun grob pa zaznamovali s kamnom, ki je tako dobil ime Krvavi kamen.  Janez Trdina pa je zapisal, da naj bi se med Kranjci in Hrvati, potem ko se niso mogli zediniti, kje bo potekala meja, vnel divji prepir, ki je prerasel v poboj. O dogodku naj bi pričala letnica, ki je vklesana v kamen.

Nova slika (8)

 

 

 

 

 

Vir: : https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1a/Krvavi_kamen.jpg

Na Gorjancih je veliko naravnih stvari in pojavov, ki jih je vredno videti. Zagotovo lahko trdimo, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju iti na Gorjance.

Zapisala: Natalija Budič, 2. d (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, naravovarstveni tehnik)

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.