V našem vrtcu Jelka se projekti in obogatitvene dejavnosti med seboj prepletajo. Torej, ne tečejo vzporedno, temveč integrirano. Naj jih naštejem le nekaj: »Filozofija najmlajših – modrost za odrasle«, Unesco »Modri stol«, »Moj kotiček je lahko vrtiček«, »Planetu prijazen vrtec«, »Eko vrtec«, »Otrokova igra«, »Zdravje v vrtcu«.
Vzgojitelji poskušamo povezati državni program – kurikulum, realno življenje in sodobne trende družbe. Ob tem so v sinergiji socialni, okoljski in pedagoški trendi.
Eden od trendov demokratične družbe je odgovornost, ki vključuje smisel bivanja in našo usmeritev v ta svet in družbo, ki ji pripadamo. Posameznik sodeluje z ostalimi posamezniki za skupno dobro. Pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Pomembna naloga nas vzgojiteljev je, da delamo na področju odnosa do družbe. Vzgoja za dejavno in odgovorno državljanstvo se začne prav v vrtcu! Močnega in trdnega posameznika ukoreninjamo v skupnosti, saj le tako čuti odgovornost zanjo in ugotovi, da sam ne more nič. Ena od odgovornosti naše generacije otrok je prav gotovo ohranjanje planeta Zemlja; vzgoja za ekološko zavest in globalno odgovornost. Najbolj idealna učna situacija je izkustveno učenje v realni situaciji. Še posebno smo ponosni da imamo v igralnici kotiček, ki mu rečemo vrtiček. In to poseben vrtiček s pravimi zelišči.
Vsako leto obeležujemo v naših vrtcih Teden otroka. V dneh od prvega do petega oktobra 2012 smo imeli dneve odprtih vrat. V medgeneracijskih programih se trudimo za odprto komunikacijo z zunanjim svetom. Vsak udeleženi posameznik raste in zori drugače in vsak v svoji enkratnosti ter konkretni situaciji. Čeprav je v vsaki igralnici čutiti nekoliko drugačen utrip, je pomembna neka skupna »vizija«, ki predstavlja »dušo vrtca«. Vrtec je prav gotovo okolje, kjer je mogoče živeti in se učiti medgeneracijskega sodelovanja in čuta za različne vrednote. Pohvalimo se lahko z dolgoletno prakso povezovanja in komplementarnega dopolnjevanja mlade, srednje in tretje generacije. Na tej osnovi pomembno prispevamo k oblikovanju medgeneracijske družbe in razvijanja medgeneracijske solidarnosti kot temeljne človeške lastnosti za preživetje posameznika in družbe.
Eden dolgoročnih ciljev je dejavno združevanje moči in sredstev, da bi ohranili planet Zemlja ter prihodnjim rodovom zagotovili prihodnost. Kot praktični primer medgeneracijskega sodelovanja, komunikacije in druženja, ter prenašanja medgeneracijskega znanja, je obisk babice, gospe Marinke ki se ljubiteljsko ukvarja z zeliščarstvom. Otroci so zelo uspešno soustvarjali projekt, ki izboljšuje kakovost življenja tudi v vrtcu. Na ta način vzgojitelji vzpostavljamo pogoje, da otroci postajajo državljani že v obdobju otroštva. To je dokaz, da predšolska vzgoja ni zgolj priprava na vključenost v bodočem obdobju odraslosti. Soudeleženost otrok v vzgojnem procesu je najpomembnejši dejavnik aktivne vloge otrok v vrtcu. Babica Marinka je odgovorila na vsa možna vprašanja zvedavih malčkov.
Naše babice in dedki s svojimi izkušnjami in razumevanjem pogosto prispevajo k vzgoji svojih vnukov in vnukinj – naših varovancev. Zato smo še posebno veseli sodelovanja z njimi. Ob obiskih v vrtcu nam pripovedujejo zgodbe iz svojega življenja in nam posredujejo svoja dragocena znanja. Ob pogovoru drug z drugim, v živo, se med nami razvija najčistejša oblika komunikacije. V vseh projektih doživljamo pravi ustvarjalni zanos medgeneracijske odprtosti. Menim, da bi se morala naša družba bolj prizadevati za večjo povezavo med vsemi nivoji izobraževalnega sistema, od vrtca do univerze.
V igralnici imamo »Modri stol« kot simbol strpnosti, miru in sodelovanja, modrost življenja in razvoja zdravih in jasnih medčloveških odnosov. Babica Marinka je z veseljem posedela na njem. Prebirala nam je zgodbice iz knjige Zelišča male čarovnice, avtorice Ančke Gošnik Godec. Obljubila nam je,da nas še obišče, saj nas mora še veliko poučiti o namenu, uporabi zelišč, prepoznavanju po vonju, sajenju, sušenju… Ugotovili smo, da se nekaterim zeliščem v igralnici ne godi nič kaj dobro, čeprav jih pridno zalivamo. V naslednjih dneh jih bomo posadili zunaj na vrt. Ob slovesu nam je podarila vrečko s posušenimi zelišči. Prosili smo kuharice, da nam skuhajo pravi zeliščni čaj, mi pa smo priredili Čajanko – obred pitja čaja in nanjo povabili vse otroke iz vrtca Jelka. V ta namen smo za dekoracijo izdelali unikatne pogrinjke in namesto cvetja položili na mizice lončnice z zelišči, ki smo jih vonjali, nežno tipali, okušali ob pitju čaja in se pogovarjali z njimi, saj je v tem skrivnost lepe rasti zelišč. Najpomembnejše pa je bilo prijetno druženje ob poslušanju zvokov kitare, petja. Še naslednji dan smo podoživljali naše srečanje in dokumentirali proces dela.
Pojem vzgoje je neločljivo povezan s pojmom vrednote, ki jih na otroke prenašamo aktivni in odgovorni vzgojitelji. Otroke postopno in vztrajno usmerjamo v aktivnosti, s katerimi imajo prijetne izkušnje. Dolgoročno želimo doseči, da bodo sami želeli početi zanimiva pa tudi manj zanimiva, vendar za življenje in sožitje z drugimi ljudmi potrebna opravila. Le tako bodo lahko kot odrasli dosegli zadovoljstvo, srečo in notranjo izpolnitev. Notranje vrednote pogojujejo odnos s samim sabo, s svetom in so pot k sožitju z živo in neživo naravo.
Globalni cilji ekološkega projekta »Moj kotiček je lahko vrtiček« so:
- Aktivna participacija otrok v družbi na inovativen način.
- Vzgoja za ekološko zavest in globalno odgovornost.
- Okoljski problemi in interdisciplinarno reševanje: recikliranje odpadkov, ločeno zbiranje odpadkov, itn.
Eden od konkretnih ciljev je tudi čudenje. Otrok se čudi svetu, naravi ter pristopi k temu raziskovalno in skrivnostno. Tega odrasli (vzgojitelji, starši) ne smemo zavirati. Samo v predšolskem obdobju je možno vplivati na osebnostno strukturo človeka. To čudenje, raziskovanje, izražanje, razmišljanje, ustvarjalnost se vgradi v otrokovo strukturo osebnosti in pride, ko odraste samo od sebe na dan! Bistvena ni metoda, ampak odnos.
Izvedba dejavnosti:
Otroci si v okolici vrtca ali igralnici uredijo vrt ali vrtni kotiček, na katerem gojijo zelišča ali / in vrtnine. Otroci sami vzgojijo sadike, jih posadijo v vrtcu, v sodelovanju z domom jih odnesejo domov. V aktivno sodelovanje se vključi tudi starše, stare starše in prostovoljce. Pridelke nato uporabijo, pripravijo različne jedi ali jih uporabi kuhinja vrtca. Otroci pripravijo recepte uporabe in lahko izdelajo tudi knjižico receptov. Semena shranijo za ponovno vzgojo kultur. Proces dela redno dokumentirajo in pišejo / rišejo Mali vrtnarski dnevnik. Otroci izdelajo tudi eko zeliščne hišice in eko zeliščne zabojnike in gredice.
Zavedamo se tudi pomena »zdrave prehrane« pri malčkih in odraščajočih otrocih, zato z ustrezno prehrano in vzgojo želimo otrokom zagotoviti ustrezen psihofizični razvoj, oblikovati zdrave prehranske navade, ki vplivajo na izbor živil in način prehranjevanja in s tem na zdravje v odrasli dobi. V ta namen izvajamo praktične delavnice po skupinah. Z otroki se pogovarjamo o zdravi prehrani, sestavljamo prehranske piramide, na sadnih in zelenjavnih dnevih spoznavamo in okušamo različne vrste sadja in zelenjave, spoznavamo začimbe in dišavnice, prirejamo čajanke, pečemo »zdrave« piškote, spremljamo ješčnost otrok in dajemo pozitivne spodbude (uvajanje novih jedi, polnozrnati izdelki, sadje, zelenjava in zelenjavne jedi, mleko in mlečni izdelki, uporaba zelišč namesto soli).
Strokovni članek zapisala: dipl. vzgojiteljica Martina Hočevar Trontelj, fotografija: prav tako