Skupina dijakov 1. in 2. letnika gimnazijskega programa Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina je pod mentorstvom profesorice biologije, Sonje Marušič, zasnovala ključ za določanje zimskih vejic. Pogovarjali sva se s Tadejem Kobalom, ki je skupaj z Majo Krapež, Katarino in Kristino Novak del skupine in on nam je z odgovori pomagal spoznati in razumeti, kakšna je vsebina in vloga ključa drevesnih in grmovnih vrst.

1. Bi nam lahko na kratko opisali, kaj ključ pomeni?

Seveda. Običajen ključ za vrata odpre zgolj ena vrata. Podobno pridemo z našim ključem za določanje drevesnih in grmovnih vrst do ene rešitve. Če imamo pred seboj eno vejico, lahko pripada zgolj eni vrsti, zato takim aplikacijam, kot je naša, rečemo določevalni ključ. Naš ključ je narejen v elektronski obliki, veliko pogostejši pa so tisti v obliki knjig. Večina ljudi se z njimi sreča v osnovni šoli pri predmetu biologije, kjer se učijo osnovnih delov rastlin, s ključem pa določamo, kateri vrsti pripadajo. Prav tej populaciji je naš določevalni ključ prvenstveno namenjen.

2. Kdaj in koliko časa je nastajal?

Ključ je nastajal med januarjem 2016 in marcem 2017. Glavni namen izdelave ključa je bilo širjenje znanja o biotski raznovrstnosti v domačem okolju in izdelava raziskovalne naloge za srečanje Mladih raziskovalcev Slovenije 2017, ki poteka v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Ključ imamo namen spreminjati in dopolnjevati tudi v prihodnje.

3. Koliko rastlinskih vrst vsebuje in iz katerega okoliša?

Trenutno končna verzija ključa vsebuje nekaj več kot petdeset vrst. V ključu se nahajajo tiste vrste, ki naravno rastejo na območju Vipavske doline in Trnovskega gozda. Tam tako ne najdemo tistih vrst, ki jih ni v naravi, so pa pri nas pogoste kot okrasne rastline. V prihodnosti nameravamo naš ključ dopolniti še z vsaj osemnajstimi vrstami, ki se pogosto pojavljajo na območju Vipavske doline in Trnovskega gozda. Namen imamo tudi izdelati ključ za določanje sadnih dreves in parkovnih dreves v mestu Ajdovščina.

4. Kako ste izbrali primerne vejice in koliko fotografij ste morali posneti?

Poskušali smo vključiti čim več drevesnih vrst, ki se pogosto nahajajo na območju Vipavske doline in Trnovskega gozda. Vključili smo tiste, ki so na teh območjih naravno prisotne in jih ni tukaj zasadil človek. Posneli smo približno štiri tisoč petsto fotografij. V to številko so vključene tako fotografije, ki smo jih posneli na terenu, fotografije vejic, ki so bile fotografirane v foto studiu ter fotografije našega dela in testiranja na naši srednji in okoliških osnovnih šolah. V končni ključ je vključenih približno petinpetdeset kolažev fotografij.

5. Ali ste rastline nabirali ali ste jih le fotografirali?

Pravzaprav oboje. Ko smo naleteli na neko rastlino, smo jo fotografirali celo od daleč ter tudi njeno lubje. Nato smo odtrgali vejico. Te vejice smo nato fotografirali v improviziranem fotografskem studiu, ki smo ga postavili v učilnici na naši srednji šoli.

6. Ste imeli pri določanju kakšne težave?

Osnovne vrste rastlin, kot so na primer oreh ali lipa, smo lahko določili sami brez strokovne literature ali druge pomoči. Pri večini pa smo si pomagali s spletom ali Malo floro Slovenije. Da bi se prepričali, da so naše določitve pravilne, smo se na pomoč obrnili tudi na gozdarje, ki so strokovnjaki s tega področja. Posebne težave smo imeli pri tistih vrstah, pri katerih so določevalni znaki težko razpoznavni ali so podobni drugim vrstam. Taki vrsti sta na primer lipa in lipovec, za kateri večina ljudi meni, da gre za moško in žensko rastlino iste vrste, kar pa je napačno. Vrbe, šipki in robide so trenutno v našem ključu zaradi velike raznolikosti vrst znotraj teh rodov določene le do rodu natančno. V prihodnosti imamo namen izdelati tudi ključe za določanje zgolj teh posameznih rodov do vrste natančno.

7. S čim ste si pomagali?

Pri določanju vrst smo si, kot že rečeno, pomagali s Malo floro Slovenije, s spletom in ostalo literaturo. Ključ v spletni obliki smo izdelali s pomočjo odprtokodnega programa NVU, Android aplikacijo pa zApp-Inventorjem. Pri urejanju fotografij smo si pomagali s programom Fotografije, ki je privzeti program za ogled fotografij v Windows 10. Za izdelavo razvejitve ključa smo uporabili program X-Mind, za delo pa s paketom aplikacij Google Docs znotraj Google Drivea. Rad bi poudaril, da so vsi našteti programi oziroma aplikacije vsakomur dostopni brezplačno.

8. Kdo lahko uporabi ključ?

Ključ je primeren za vse zainteresirane uporabnike in je zato tudi javno na voljo. Prepričani smo, da ga bodo najraje uporabljali mladi, torej osnovno- in srednješolci, zaradi česar je še posebej privlačen za učitelje in profesorje, ki lahko na ta način naredijo pouk zanimiv. Ni pa nobenih ovir, da ga ne bi uporabljali ostali, tudi starejši. Sam ključ je zasnovan tako, da je za uporabo enostaven in ne zahteva nobenega predznanja ne s področja računalništva, ne s področja biologije. Ves čas smo imeli med izdelavo v mislih laika, ki bo na sprehodu v naravi s pametnim telefonom poskušal določiti, kateri vrsti pripadajo drevesa in grmi ob poti. Mislim, da smo ta cilj uspešno dosegli.

9. Kje je ključ dostopen?

Ključ je brezplačno na voljo vsakemu zainteresiranemu uporabniku. Najdete ga lahko na predstavitveni spletni strani ključa, www.zimskevejice.si. Ključ je na voljo v obliki spletne strani ali Android aplikacije. Pri tem moramo biti pozorni, da lahko trenutno z Android aplikacijo določimo zgolj iglavce. Ključ v obliki spletne strani si lahko uporabnik, če se odpravlja v naravo, kjer je podatkovna povezava slaba ali se želi izogniti dodatnim stroškom za prenos podatkov prek mobilnega omrežja, na mobilno napravo naloži že doma. Vsa navodila se nahajajo na omenjeni spletni strani. Na tej spletni strani je tudi v celoti javno objavljena seminarska naloga.

10. Za to nalogo ste dobili tudi nagrado. Kakšno?

Res je. Kot omenjeno, smo se prijavili na razpis Mladih raziskovalcev Slovenije 2017. Ker naša naloga povezuje področji biologije in informatike, smo z nalogo tekmovali na interdisciplinarnem področju. Regijsko tekmovanje je potekalo v Idriji. V drugi krog državnega tekmovanja, ki je potekal v Murski Soboti, se je uvrstilo šest nalog. Na državnem nivoju smo osvojili tretje mesto in s tem srebrno priznanje.

11. Kakšna je vaša vizija?

Začetni avtorji ključa (Maja Krapež, Katarina Novak in jaz) smo, ker smo dijaki tretjega ali četrtega letnika, zasuti s šolskimi obveznostmi. V lanskem šolskem letu se nam je tako pridružila Kristina Novak, ki bo projekt peljala naprej. V prihodnosti nameravamo v ključ dodati še več vrst, sadna drevesa … V mislih imamo tudi nadgradnjo ključa s pomočjo OCR tehnologije, kar bi uporabniku določanje zelo olajšalo. Uporabnik bi s kamero pametnega telefona ali tabličnega računalnika fotografiral vejico, naša aplikacija pa bi mu takoj povedala, kateri vrsti pripada. Tehnologija se trenutno počasi uveljavlja na številnih drugih področjih in samo vprašanje je, kdaj bo dovolj razvita za uporabo tudi v takih primerih.

12. Kaj nam lahko poveste o dihotomnem ključu?

Naš ključ je dihotomni. To pomeni, da se uporabnik odloča med zgolj dvema trditvama. Po nekaj korakih mu aplikacija pove, kateri vrsti vejica, ki jo drži v rokah, pripada. Ključ je tako enostaven za uporabo in laikom prijazen, saj ne zahteva nobenega predznanja.

13. Ali imate namen ključ še razvijati?

Nameravamo vključiti nove vrste, čeprav težko rečem, ali bo načrt res kdaj izveden. Tisti, ki smo ključ sestavili, smo sedaj dijaki tretjega ali četrtega letnika in imamo veliko šolskih obveznosti. Projektu se je zato priključila dijakinja 1. letnika in od nje je odvisno, ali bo naše delo peljala naprej. Novih vrst, ki bi jih še lahko dodali v ključ, je vsekakor dovolj.

Avtorici:

Nika Rijavec in Nuša Marcijuš dijakinji 2. letnika predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina

Fotografije:http://www.zimskevejice.si/

 Slika1- Dijaki na delu

Slika2- Zimske vejice

Slika3- Čestitamo