SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE

Svetloba je posebna vrsta potujoče energije, ki se lahko razširja tudi skozi brezzračni prostor. Potuje s hitrostjo 300000 km/s. Oddajajo jo svetlobni izvori, to so svetila (Sonce, plamen, žarnica), nastaja pa tudi ob različnih energijskih spremembah, na primer ob močnem trku ali udarcu (iskrenje) ter ob blisku.

Svetloba torej nastane iz energije. Posledica svetlobe pa je svetlobno onesnaževanje okolja. To je vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.

Nova slika (60)

 

 

 

 

 

 

(slika 1: osvetljenost Evrope v nočnem času)

Svetlobno onesnaževanje je eden največjih okoljevarstvenih problemov, saj povzroča zdravstvene težave (rakava obolenja, motnje spanca), onemogoča pogled na prelepo nočno nebo, moti življenje in povzroča izumiranje veliko vrst živali, ki jih ta svetloba moti pri delovanju, negativno pa vpliva tudi na rastline, na njihove fiziološke aktivnosti in rast. Svetlobno onesnaževanje torej dolgoročno pomeni hudo uničenje ekosistema. Bilo bi žalostno, če bi z lastno malomarnostjo izgubili slovenske ekosisteme, ki prispevajo največji delež biotske raznovrstnosti v Evropi.

Nova slika (61)

 

 

(slika 2: prikaz čemu škodi svetlobno onesnaževanje)

Ogroža tudi varnost v prometu in po nepotrebnem porablja električno energijo. V Evropi se zapravi okoli 2 milijardi evrov za električno energijo, ki se v obliki svetlobe razprši v nebo kot zunanja osvetlitev. Zaskrbljujoče pa je, da se količina porabljene energije za zunanje osvetljevanje še povečuje.

Nova slika (62)

 

 

 

 

 

 

(slika 3: posledica svetlobnega onesnaževanja)

Največji vzroki onesnaževanja so nezasenčene, delno zasenčene in nepravilno nameščene svetilke, svetlobni snopi, oglaševalski objekti in previsoki nivoji osvetlitve zunanje razsvetljave.

Nova slika (63)

 

 

 

(slika 4: prikaz ustreznosti javne razsvetljave)

Nezasenčene luči so najbolj očiten onesnaževalec. To so večinoma okrogle luči, ki se pojavljajo predvsem na stranskih ulicah in stanovanjskih soseskah. Te svetilke namreč svetijo v vse smeri in osvetljujejo točke, kjer je svetloba nepotrebna in celo nezaželena. Delno zasenčene luči so na prvi pogled videti ustrezne. To so zgoraj zasenčene svetilke, ki imajo spodaj ukrivljeno steklo, zato je svetloba še vedno delno nekontrolirana.

Prav tak učinek na svetlobno onesnaževanje imajo nepravilno montirane luči. Te so plod napačne predstave ljudi, saj pričakujejo boljšo razsvetljenost ceste in pločnika.

Opisani problem bi preprečili tako, da bi v skladu z zakonom povsod v čim krajšem času zamenjali nezasenčene svetilke. Ekološka svetilka je pravilno montirana svetilka, ki ima delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico in je neprodušno zaprta, da se žuželke ne morejo ujeti vanjo. Priporočeno je, da ima možnost daljinskega nastavljanja trenutne električne moči. V Sloveniji take svetilke niso zelo pogoste.

Nova slika (64)

 

 

 

 

(slika 5: prikaz vodoravnice)

Najbolj priporočene so natrijeve nizkotlačne svetilke, saj oddajajo sevanje le v ozkem delu spektra v rumeni svetlobi.

Nova slika (65)

 

 

 

 

 

 

 

 

(slika 6: natrijeve nizkotlačne svetilke)

Poudariti želim, da je Slovenija druga najbolj svetlobno onesnažena država v Evropi glede na prebivalca. Ob tem podatku bi se morali vsi Slovenci zavedati, da je  svetlobno onesnaževanje res zelo velik problem, ki bi ga morali v Sloveniji ter seveda tudi v drugih državah po svetu čim prej in v največji meri odpraviti.

Zapisala: Blanka Hribar, 1. e, naravovarstveni tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)

 

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.