KMETIJSKA MEHANIZACIJA NEKOČ IN DANES

V starih časih je bila priprava njive za setev bolj naporna, trajala je dlje časa kot danes. Najprej so na voz, ki ga sta ga vlekla konj ali vol, naložili hlevski gnoj in ga potem odpeljali na njivo, kjer so ga raztrosili z lesenimi vilami. To sta počela vsaj dva ali več ljudi. Danes gnoj z bagrom ali traktorskim nakladačem naložimo na trosilnik hlevskega gnoja, katerega vleče traktor. S traktorjem odpeljemo gnoj na njivo, kjer trosilnik gnoja, ki ga poganja traktor, raztrosi gnoj.

Nova slika (4)voz za gnoj – nekoč

 

 

 

Nova slika (5)vožnja gnoja

 

 

 

 

 

Nova slika (6)raztros gnoja nekoč…

 

 

 

 

 

Nova slika (7)…in danes

 

 

 

 

Nova slika (8)nalaganje gnoja danes

 

 

 

 

Ko so z vozom za gnoj (gnojni koš) navozili gnoj na njivo, je bilo treba pognojeno njivo zaorati. Včasih so orali s konjem ali volom, ki ga je moral en človek voditi, drugi pa držati za plug, ki ga je vlekel konj ali vol. Plug je bil včasih zelo majhen, npr. enobrazdni. Danes je to drugače. Velik traktor, ki ga upravlja en človek, vleče večbrazdni plug, npr. dvobrazdni, tribrazdni ali celo večbrazdni plug, kot so obračalniki. To pomeni, da se plug obrne in s takim plugom orjemo v obe smeri po enem kanalu, ki ga naredi plug za sabo. Čas oranja je veliko krajši danes kot nekoč. Včasih, ko ni bilo obračalnih plugov, je bilo to težje, saj so morali orati z dveh strani njive. Ko so zaorali do konca, je na sredi njive nastal graben. Tega pri obračalnih plugih ni.

Nova slika (9)oranje nekoč

 

 

 

 

 

Nova slika (10)oranje danes

 

 

 

 

 

Ko so njivo zaorali, je bilo potrebno njivo prevleči z branami. Nekoč sta brane vlekla konj ali vol, a to danes dela traktor. Tudi brane so se zelo spremenile. Včasih so bile brane narejene tako, da so kovinske špice, ki so bile pritrjene na leseno ogrodje bran, rile po zemlji in s tem zravnale brazde, ki jih je naredil plug in zemljo nekoliko zdrobile. Danes take brane vidimo le v muzejih ali na kakšni starejši kmetiji. Dandanes poznamo vrtavkaste brane, kar pomeni, da se vrteči kovinski deli, imenovani noži, zarijejo v zemljo. Ko se ti deli pod velikimi obrati vrtijo v zemlji, jo dobesedno zmeljejo in tako zravnajo tudi brazde. Za vrtečimi noži je tudi valj, ki zemljo rahlo potlači. Te brane lahko uporabljamo samo s traktorjem, ki ima vrtljivo kardansko gred, katera poganja nože na brani. Današnje brane so učinkovitejše, kot so jih poznali nekoč, saj lepše zdrobijo zemljo.

Nova slika (11)brananje nekoč (klinasta brana)

 

 

 

 

 

Nova slika (12)brananje danes (vrtavkasta brana)

 

 

 

 

 

Ko je brananje končano, je potrebno njivo še zasejati. Nekoč je bilo to delo ročno, saj je moral sejalec (po navadi je bil to gospodar kmetije) z roko metati seme žita po obdelani površini. To delo je bilo včasih bolj zamudno, kot je to danes. Danes se sejalnica lahko namesti kar na zgoraj omenjeno vrtavkasto brano. To pomeni, da lahko v enem prehodu obdelamo zemljo z vrtavkastimi branami in posejemo žito hkrati. Ta kombinacija prihrani zelo veliko časa, saj sejalnica, ki je nameščena na vrtavkaste, z zemljo pokrije semena, padla na obdelano zemljo. Včasih je bilo to delo bolj zamudno, saj ko je sejalec posejal zemljo, je bilo treba semena pokriti z zemljo. To so storili tako, da so za branami, kot po oranju, šli čez posejano površino in s tem opravilom pokrili semena. Tu sta bila potrebna spet vsaj dva človeka, ker pomeni, da je bilo nekoč potrebno več delovne sile in časa, kot ju je potrebno danes.

Nova slika (13)sejanje nekoč (ponovni prehod pobran in sejalnice)

 

 

 

 

 

 

 

Nova slika (14)sejanje danes (kombinacija vrtavkastih posejani površini s klinastimi branami)

 

 

 

 

 

Kljub vsem doprinosom pa se novodobno kmetovanje vseeno srečuje z mnogimi negativnimi učinki. Problem v današnji kmetijski mehanizaciji je uporaba fosilnih goriv, opuščanje starih običajev in navad, ljudje se ne družijo, kot so se družili včasih, uporaba fitofarmacevtskih sredstev … Nekoč pa je bil problem v kmetijstvu ta, da je bilo potrebno več delovne sile, delo je bilo delo naporno. Vsaka doba ima svoje dobre in slabe plati.

Andraž Ceglar, 1. d, kmetijsko-podjetniški tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)

 

VIRI (slik): http://www.traktor.mojforum.si/traktor-about15359.html

http://i609.photobucket. com/albums/tt174/ivica_m/P1190014.jpg

http://1.bp.blogspot.com/NliGDbCg9yk/UXoqyQA4dnI/AAAAAAAAA4o/2H82MUoyZWU/s1600/sosedje+branajo+003.JPG

http://www.kmetija.com/forum/viewtopic.php?t=648&postdays=0&postorder=asc&start=45

http://www.traktor.mojforum.si/traktor-about13069.htm

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Nalaganje_gnoja_pri_Vivodinskih,_Dra%C5%A1i%C4%8Di_1965_(2).jpg

http://www.etno-muzej.si/files/oc/sustersic/5783.jpg

 

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.