Evropski teden mobilnosti je teden, v katerem naj bi se vsi Evropejci čim manj prevažali z lastnimi avtomobili, letali – kar pomeni, da je ta teden posvečen temu, da se čim večkrat peljemo z javnim prevozom. Kaj pa sploh je to javni prevoz? To je prevoz, ki ga organizira vsaka občina ali kraj, da se čim več ljudi pelje z avtobusom, kolesom, rolko, rolerji ali gredo peš. A velik problem tiči v nas, v ljudeh. Nismo dovolj ozaveščeni, da lahko s svojimi nepravilnimi in nepremišljenimi dejanji povzročimo propad oziroma uničenje, ali milejše rečeno, višanje temperatur, krčenje ledenikov, višanje morske gladine, izumrtje določenih rastlinskih in živalskih vrst itd.

EKODAN

Učenci OŠ Domžale smo imeli v ponedeljek, 15. 9. 2014, ekodan z naslovom ˝Trajnostna mobilnost.˝ Zbrali smo se v učilnicah, potem pa je vsak razred nadaljeval pot po načrtu.

 Učenci osmega razreda smo se zbrali v učilnicah. Najprej smo imeli uvod z učiteljicami naravoslovja in biologije.. Na kratko smo povzeli bistvo našega EKODNEVA in povedali razlog, zakaj se tako imenuje. Imenuje se tako, ker se vedno manj zavedamo problema izpustov emisij v zrak. Drugo uro smo imeli predavanje ge. Tanje Cegnar. Vsi jo dobro poznamo s televizije. Svojo kariero je kronala z raziskovanjem podnebnih sprememb in ostalih dogodkov, povezanih z vremenom. Zadnje tri ure pa so bile namenjene delavnicam, in sicer računanju ogljičnega odtisa ter kemijski delavnici. Ogljični odtis je izraz za skupek izločenih plinov v okolje. Ime je dobil po najbolj prepoznavnem onesnaževalcu okolja –  ogljikovem dioksidu (CO2). Pri kemijskih delavnicah pa smo dokazali, kaj bi se zgodilo, če bi bilo v okolju preveč žveplovega oksida. Ta snov se z vodo v našem telesu spremeni v žveplovo kislino, ki je zelo nevarna za naš organizem, saj lahko povzroči težjo poškodbo dihal. Na koncu kemijskih poskusov pa smo si pogledali še zelo zanimive in poučne posnetke, ki so jih pripravili ustvarjalci oddaje Animal planet. Govori o tem, kako naj ljudje pomagamo sebi, Zemlji in živalim. Izvedeli smo, da govedo proizvede največ metana, ki pa je zelo škodljiv za okolje, zrak in za živa bitja. Na koncu ekodneva je sledilo zasluženo kosilo, saj smo vsi delali najboljše po svojih močeh.

LOKALNI PREVOZI

 Vsa večja turistična mesta in ostala mesta pa svetu imajo brezplačni prevoz oz. ga je treba minimalno plačati (v Londonu je potrebno plačati 6,90 britanskih funtov oz. 8,80 evrov). Prevoz je tekoč, lahko se pelješ z mestnim avtobusom, podzemno železnico in mestnim vlakom – DLR. Moram pa opozoriti, da imajo v Londonu avte (v centru mesta) bogati ljudje in poslovneži, drugače pa se vsi vozijo z javnim prevozom in že tukaj lahko omenimo trajnostno mobilnost.

Lokalne turistične organizacije so letos s skupnimi močmi nadgradile lani začeti projekt Turizma Radovljica. Tako so koncept Hop-on Hop-off avtobusa, ki je običajen za velika mesta, prenesli na zgornjo Gorenjsko, kjer je gostom na ogled vrsta naravnih in kulturnih znamenitosti. Največkrat se za avtobus odločajo stacionarni, predvsem angleški in drugi gostje, ki na Gorenjsko prihajajo z letalom. Hkrati je dobrodošel tudi za Slovence in dnevne obiskovalce, saj jim omogoča ogled vrste znamenitosti v enem dnevu. Ob tem jih spremlja turistični vodnik, pripravljena pa je tudi knjižica z zemljevidom. To je lahko spodbuda za vse druge kraje in občine.

Cestni promet narašča, veča se poraba goriv, povečuje se število nesreč, zastojev, emisij toplogrednih in strupenih plinov, zmanjšuje pa se število uporabnikov javnega prevoza, ukinjajo se železniške in avtobusne proge, prizadeti so predvsem socialno šibkejši, starejši, otroci in prebivalci odročnejših krajev. Gradimo nove in širimo stare ceste, za kar porabljamo velike vsote davkoplačevalskega denarja in uničujemo obdelovalne površine, na katerih smo še ne dolgo nazaj gojili razne pridelke, ali pa sekamo bogate gozdove; socialni, gospodarski in okoljski stroški so enormni – vendar nič ne kaže na to, da bi se trendi obrnili na bolje.

(http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2013/01/trajnostna-mobilnost1.png, 6.10.2014)

(http://www.trajnostnamobilnost.si/, 6.10.2014)

TRAJNOSTNA MOBILNOST – POJEM ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Pogosto slišimo, da sodoben način življenja ni trajnosten. Izraz pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaženja zraka in podnebnih sprememb. Sprememba naših potovalnih navad je zato velikega pomena.

Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet. Trajnostna mobilnost je tista, ki je hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Z ukrepi prometne politike moramo zagotoviti, da je potreba vsakogar po premikanju zadovoljena, vendar ob nižjih stroških in manjših stranskih učinkih, tveganju in porabi naravnih virov. Ljubljana je primer dobrih praks na področju trajnostne mobilnosti, ki jih lahko razdelimo v tri skupine. Prva skupina je kolesarjenje, kjer je glavni ukrep uvedba sistema izposoje koles Bicike(lj). Gre za mrežo 31 postajališč s 300 kolesi, s katerimi se lahko peljemo do ene ure brezplačno. Z zaporo in preureditvijo mestnega središča so se v nekaj letih močno povečale in izboljšale površine območij za pešce. Čez Ljubljanico so bili zgrajeni tudi štirje novi mostovi oziroma brvi, namenjeni pešcem. Na območjih za pešce starejše ljudi prevaža električno vozilo Kavalir. Ljubljana pa ima na voljo tudi javni potniški promet, kjer je glavni dosežek uvedba sodobnega elektronskega plačilnega sistema – enotne vozovnice Urbana, podaljšanje linij mestnega avtobusa (nekaterih tudi do primestnih občin) in uvedba prikazovalnikov časa prihodov avtobusov na postajališčih. Potniki imajo tako natančnejše, vidnejše in preglednejše informacije o prihodu avtobusov, a slabost tega je, da Ljubljana nima, tako kot ostala evropska mesta, na voljo drugih prevoznih sredstev (npr. tramvaja, podzemne železnice), temveč samo mestne avtobuse, ki ponekod nimajo svojega pasu in prevoz iz enega dela mesta v drugega traja predolgo v primerjavi s prevozi v ostalih evropskih mestih, ki so tudi bistveno večja od Ljubljane.

Zapisal: ANŽE KOVAČIČ, 8.C