PROJEKT EKO BERI V ODELKU PODALJŠANEGA BIVANJA – 1. A IN C RAZRED – 9. skupina

PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI

Na naši šoli imamo navado, da učencem v 1. in 2. razredu, ki so vključeni v oddelke podaljšanega bivanja po kosilu prebiramo različne pravljice. Tako sem se odločila, da združimo dve koristni muhi na mah in se še vključimo v projekt EKO beri, ki ga na naši šoli letos izvajamo prvič. V projekt je bila vključena cela skupina – 29 učencev.

Seveda sem podporo našla tudi v učnih načrtih. Predstavljeni so zgolj cilji, ki smo jih skušali doseči s pomočjo omenjenega projekta.

V okviru podaljšanega bivanja se izvajajo naslednje dejavnosti:

• samostojno učenje,

• ustvarjalno preživljanje časa,

• sprostitvene dejavnosti,

• kosilo

Operativni cilji samostojnega učenja: 

Učenci:

•povezujejo, utrjujejo in poglabljajo učno snov,

•se učijo uporabljati pridobljena vedenja in spoznanja in tako razvijajo motivacijo za nadaljnje učenje;

•se skozi izkušnje učijo.

Operativni cilji ustvarjalno preživetega časa:

Učenci:

•razvijajo ustvarjalnost na umetniškem in drugih področjih;

•razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega prostega časa za sproščeno počutje in osebni razvoj;

•utrjujejo stara in pridobivajo nova znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja

(Vir:http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Podaljsano_bivanje.pdf, april 2018)

S projektom EKO beri smo se dotaknili naslednjih tematskih sklopov v učnem načrtu SPOZNAVANJE OKOLJA v prvem triletju osnovne šole:

  • ŽIVA BITJA
  • OKOLJSKA VZGOJA

Vsebine:

  • Pogoji za življenje rastlin (svetloba, voda in rudninske snovi)
  • Razvoj rastline
  • Življenjski krog rastline (rast, razvoj, smrt-rastlina oveni)

Operativni cilji:

Učenci:

  • spoznajo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave (gojenje rastlin v lončkih),
  • razumejo, da rastline potrebujejo za življenje zlasti zrak, vodo z rudninskimi snovmi in svetlobo (lončki na okenski polici, zalivanje, posajeno v zemljo)
  • s poskusi ugotovijo, da mlade rastline lahko zrastejo iz semen ali čebulic (skrb za rastline, opazovanje sprememb)

Vsebine:

  • Onesnaževanje okolja
  • Odpadki, ravnanje z odpadki
  • Onesnaževalci vode, tal, zraka

Operativni cilji:

Učencipreko zgodb:

  • spoznajo, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo,
  • spoznajo, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki,
  • spoznajo ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja (ločeno zbiranje odpadkov tudi v šoli),
  • spoznajo, kako potrošništvo vpliva na okolje,
  • spoznajo nekatere glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal.

(Vir:http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf, april 2018)

Iz seznama knjig smo si v času od novembra do marca izbrali ter prebrali 19 knjig (navedeni so le naslovi):

ZELENA JOPICA, MALI INDIJANČEK PADAJOČI SNEG, ZALJUBELJNI ZVONČEK, HEJ! KAJ TAKO SMRDI!, EKO KRALJ, ZELENI OTOK IN SIVI OTOK, FLUPI IN ZRAK, MOJ STARI HRAST, EKO ČAROVNIŠKA ŠOLA, ZGODBE IZ ZELENEGA GOZDA, MILI, DREVO KRIŠTOF, FLUPI IN VODA, PETROV DOM, ČEBELA ADELA, KDO GRE NA SPREHOD V GOZD?, BETI IN CEJ NAKUPUJETA, ČEBELICA MELI, JAKEC VRTNARI, SEVERNA ZVEZDA.

V krepkem tisku so knjige, ki smo jih večkrat prebrali in se na podlagi njih pogovarjali ter izvajali različne aktivnosti.

Sally Gindley, John Butler (1997): SEVERNA ZVEZDA, Učila, Tržič

Zgodba pripoveduje o odraščajočem mladem severnem medvedu in o skrbi njegove mame zanj.

Knjigo je prinesla na lastno željo ena od učenk. Vsebina je bila učencem všeč, zato smo jo večkrat prebrali in na koncu si je vsak učenec izdelal svojega severnega medveda.

Učenci so pri izdelavi sledili video navodilom izdelave izdelka.

Vir:http://krokotak.com/2018/01/polar-bears/

Vir:http://krokotak.com/2018/01/origami-bears/

 

Izdelki učencev so v mesecu januarju in februarju krasili steno v garderobi.

1

Slika 1: Origami polarni medvedi

2

Slika 2: Polarni medvedi

Učence sem prosila naj naredijo večje ledene ploskve. Nekateri so to upoštevali, izjava enega od učencev pa je bila: »Zakaj, saj se jim led tali in je manjši?«

  • Lars Klington (2001): JAKEC VRTNARI, Slovenska knjiga, Ljubljana

Zgodba pripoveduje o sajenju fižola: da ga lahko posadimo na vrt ali v lonec, kaj zraste na njem in kaj pojemo (razvojni krog rastline).

Vsebina je bila učencem všeč, zato smo jo večkrat prebrali in na koncu se skupaj odločili, da na enak način kot je opisan v knjigi tudi mi zasadimo fižol. Zanimalo nas je, kako visoko bo zrastel. Žal pa smo v kabinetu biologije našli prestara semena, ki niso vzklila.

Fižol so nekateri učenci posadili tudi pri pouku, zato smo opazovali njihove rastline. Ker niso vsi sejali fižola, so učenci ugotovili, da nekatere semena potrebujejo veliko časa, več kot teden dni, da vzklijejo. Naučili so se tudi, da poleg svetlobe rastline potrebujejo tudi dovolj vode, a ne preveč. Vsakodnevno zalivanje tako ni nujno potrebno. Ugotovili so tudi, da je v manj kot mesecu dni zrastel največji fižol približno 24 cm.

Ker se je v mesecu marcu in aprilu v naravi dogajalo veliko sprememb in ker so pri pouku učenci spoznavali tudi pomladne rastline, tako divje rastoče kot gojene, sem opazila, da učenci ne ločijo tulipana in hijacinte. Zato sem se odločila, da v razred prinesem čebulice obeh rastlin.

Čebulice so bile že zasajene. Vidni so bili že poganjki. Učenci so si radovedno ogledali obe rastlini (nežno potipali liste, vonjali, gledali, kaj je v sredini hijacintnih listov).

Tulipanove čebulice so bile še dobro vidne, čebulico hijacinte pa sem vzela ven iz lončka, tako da so ju učenci lahko primerjali:

  • ugotovili so, da je čebulica hijacinte širša, debelejša v primerjavi s tulipanovo, da je njen poganjek drugačen, kot pri tulipanu,
  • znali so pokazati koreninice.

Hijacinto sem posadila nazaj, oba lončka pa so zalili učenci. Žal se je hijacinta posušila še preden je zacvetela. Učenci so tako opazovali dnevne spremembe v rasti tulipana (zelo hitra rast). Opazili so cvetove (učenci so mene opozorili na prisotnost cvetov) in jih povonjali. Spoznali so, kaj pomeni razcveten cvet in kaj pomeni, da rastlina veni.

Zanimivo nam je bilo, da je tulipan vzcvetel v lončku in na sobni temperaturi (22ºC), torej, da ni bilo pretoplo in da je bila zasaditev dovolj globoka, da se rastlina ni prevrnila.

Cvet hijacinte smo si ogledali na spletu in izdelali svojo papirnato rožo. Papirnate hijacinte so krasile pano v razredu.

Vir:http://krokotak.com/2018/02/paper-hyacinths-2/

5

Slika 3: Fižolčke smo namočili v vodo

3

Slika 4: Fižolčki so čez noč nabrekli (se pove-čali).

6

Slika 5: Priprava na sejanje fižola.

7

Slika 7: Posejan fižol

8

Slika 8: Zalivanje

9

10

Opazovanje hijacint in tulipanov.

11

Poimenovanje rastlin; zapis na lonček. V ozadju so vidne papirnate hijacinte

13

Projekt se je zaključil, a učenci kljub temu, vsaj še enkrat tedensko prinesejo kakšno knjigo, da jo skupaj preberemo.

Kranj, april 2018

Mentorica:

Milijana Vrhovac

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.