V Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini so 17. 12. 2017 predvajali dokumentarni film Smeti (Trashed) in pridali kamenček v mozaik prizadevanj Slovenije na poti do Zero Waste (brez odpadkov). Film režiserke Cadide Brady je prejel številne nagrade na različnih festivalih. Predvajan je bil tudi v Evropskem parlamentu. Posebno noto da filmu tudi glasba, ki jo je napisal z oskarjem nagrajen skladatelj Vangelis.
Že naslov pove, da se film ukvarja s problematiko odpadkov, ki jih danes najdemo povsod, na žalost tudi v vsakem kotičku naše prelepe narave. Vsi vemo, da nas plastika spremlja in obdaja vsepovsod, premalo pa se zavedamo njenih škodljivih učinkov na naše zdravje in okolje. Za tem seveda stojijo tudi močni lobiji, ki jim plastika predstavlja vir zaslužka.
Pustolovščino odkrivanja zasmetene narave nam v dokumentarcu prikaže igralec Jeremy Irons. Vidimo lahko kraje po svetu, kjer se že kažejo katastrofalne posledice neprimernega ravnanja z odpadki. Pelje nas na obisk čudovitih krajev, katerih privlačnost in lepota zaradi onesnaževanja izginjata. Podrobno raziskovalno potovanje nas ne pusti ravnodušnih, navdaja nas z žalostjo in grozo. Film prikazuje stanje, ki nas šokira, stanje, katerega resnosti se mnogokrat niti ne zavedamo. A vendarle nas film tudi predrami in spodbudi k odgovornejšemu ravnanju. Britanski igralec Jeremy Irons v filmu predstavlja grozljive prizore: nepredstavljive količine strupenih smeti, morje, v katerem je več odpadkov kot rib, onesnažen zrak, ki povzroča številne bolezni. Igralec stoji na plaži ob antičnem libanonskem mestu Sidon, okrog njega pa so smeti, ki se vzpenjajo v višave. V oči nas zbode prizor kopičenja vseh mogočih gospodinjskih in toksičnih odpadkov, ki so posledica dolgoletnega potrošništva prebivalcev enega samega majhnega mesta. Z grozo ugotovimo, da je to mesto le eno izmed številnih, ki se soočajo s problematiko kopičenja odpadkov. Medtem, ko na vrh obstoječega kupa odlagajo najnovejše odpadke tega dne, se jih del odkotali preko roba, v modrino Sredozemskega morja. Obkrožen z ogromno količino plastičnih steklenic, ki se razprostirajo daleč na vse strani, se Jeremy Irons potrto zazre v obzorje in zašepeta: »Odvratno.« V filmu vidimo, kje v Sredozemskem morju se nalagajo smeti, vidimo Ciper, Sirijo, Turčijo. Popelje nas na Kitajsko, kjer jim primanjkuje prostora za odlaganje odpadkov, vidimo, kako se otroci kopajo v rekah, v katerih plavajo smeti. Na odprtem morju je več smeti kot planktona. Dotaknil se me je tudi prizor, ko so znanstveniki iz poginulega kita, ki ga je naplavilo na obalo Avstralije, potegnili iz trupa ogromno plastičnih vrečk.
Ne samo ta, tudi drugi dokumentarni okoljevarstveni filmi nam v zadnjih letih prikazujejo sliko, pred katero si lahko zatiskamo oči, ne moremo pa ji uiti. Vsak izmed nas pripomore k temu, da dan za dnem uničujemo naš dom – Zemljo na način, da za sabo puščamo raznovrstne odpadke. Dokumentarni filmi nam ponujajo vpogled v posledice uničevanja narave, so odlični mediji, ki nas vedno znova prepričujejo da to. kar počnemo, ni dobro.
Poraja se mi vprašanje, kako lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju narave?
Ko se odpravimo v trgovino, vzemimo s seboj vrečko za večkratno uporabo. Kupujmo samo stvari, ki jih zares potrebujemo. Kupujmo izdelke pakirane v embalaži, ki jo lahko recikliramo. Dosledno ločujmo odpadke. Bodimo zgled ljudem okrog nas. Kot dijakinja programa Predšolska vzgoja lahko z vzgajanjem malčkov pomembno prispevam k oblikovanju njihovih navad. Menim, da je za naše preživetje bistveno zavedanje, da je naravo treba spoštovati in z njo lepo in odgovorno ravnati. Vsi bi morali upoštevati mednarodnem slogan 3R, ki pomeni: »reduce, reuse, recycle« (zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj).
Literatura:
Avtorica prispevka:
Naja Mrak, dijakinja 3. letnika programa Predšolska vzgoja Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina.
