POGOVOR O LOČENEM ZBIRANJU IN ODVOZU ODPADKOV

Z namenom izvedeti kaj več o poti naših odpadkov, smo obiskali Komunalno stanovanjsko družbo d. o. o. v Ajdovščini, ki izvaja obvezne in izbirne gospodarske javne službe, med drugim tudi zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. O zbiranju odpadkov, njihovem ločevanju in še o čem smo se pogovarjali z gospo Silvano Kodrič.

Kako veliko območje pokriva Komunala Ajdovščina?

Komunala Ajdovščina s svojo dejavnostjo pokriva območje občine Ajdovščina s 18.985 prebivalci in območje občine Vipava s 5.344 prebivalci, kar je skupaj 24.302 prebivalcev. Se pa to število malo spreminja zaradi začasnih prebivalcev, šolarjev, delavcev in ljudi, ki dnevno migrirajo v naše območje.

Katerega leta ste začeli z ločenim zbiranjem odpadkov?

Z ločenim zbiranjem odpadkov smo začeli že leta 2000. Uredba je iz leta 2002 (in še vedno velja), to je predpis, ki določa, da je potrebno postaviti ekološki otok za ločevanje treh vrst odpadkov: papir in kartonasta embalaža, plastična, kovinska in sestavljena embalaža ter steklena embalaža na 500 prebivalcev.  V vasi to pomeni en ekološki otok za celo vas,  kar pa se je hitro izkazalo za nezadostno. Tak način je dober za mesta, kjer so bloki in ljudje živijo strnjeno, v vaseh pa je to težje.  Zato smo začeli povečevati število ekoloških otokov.

Na kolikih mestih imate torej danes nameščene zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov?

Trenutno ima Komunala Ajdovščina 242 ekoloških otokov, skupaj v občinah Vipava (50) in Ajdovščina (192). To pomeni, da smo dosegli normativ en ekološki otok na 100 prebivalcev in smo uredbo iz leta 2002, en ekološki otok na 500 prebivalcev, že bistveno presegli.

Ekološke otoke med seboj tudi ločimo in sicer jih poimenujemo z oznako  od EO2 od EO5. Pri tem številka pomeni, kaj vse tam lahko ločimo, npr. EO2 pomeni, da tam ločujemo le papir in embalažo. EO5 pa ima nameščene zabojnike za ločevanje vseh odpadkov: papir in karton, embalaža, steklo, biorazgradljivi kuhinjski odpadki in ostanek odpadkov. Iz tabele lahko lepo vidimo, da na so na skoraj vseh otokih zabojniki za ločevanje vseh odpadkov.

Občina	AJDOVŠČINA	VIPAVA	SKUPAJ
EO2	3	1	4
EO3	32	5	37
EO4	37	7	44
EO5	120	37	157
Skupaj	192	50	242

Tabela: Število ekoloških otokov.

Ločeno zbrani odpadki se odvažajo na zbirališče. Kaj se dogaja naprej s temi odpadki?

Kam gresta papir in karton?

Zbiranje komunalnih odpadkov temelji na ločevanju odpadkov na izvoru, to je v gospodinjstvih oziroma pri povzročiteljih odpadkov. Ločeno zbrane frakcije nato ljudje oddajo na ekoloških otokih ali v zbirnem centru. Pri ločevanju je potrebno paziti na ustrezno barvo zabojnika:

MODER ZABOJNIK – papir in karton

BEL ZABOJNIK – steklena embalaža

RUMEN ZABOJNIK – plastična, kovinska in tetrapak embalaža

RJAV ZABOJNIK – biorazgradljivi odpadki

ZELEN ZABOJNIK – ostanek odpadkov.

Zabojniki se spraznijo v posebno smetarsko vozilo (vsaka frakcija ločeno), ki jih odpelje v Zbirni center, ki se nahaja v okviru Centra za ravnanje z odpadki Ajdovščina (CERO Ajdovščina) pod Dolgo Poljano.

Papir in kartonsko embalažo odložijo v zbirnem centru v posebne hale, kjer se to potem stisne v bale in tam počaka na odvoz. V bali je približno 70% papirja in 30% kartona, ker se  papirja in kartona pri nas ne ločuje posebej.

Plastično embalažo in kar spada v zabojnike za embalažo se strese v posebne 30 kubične kontejnerje. Nato se te odpadke stisne v bale, ki počakajo na odvoz.

Za stekleno embalažo imamo v zbirnem centru posebne betonske bokse, od koder jo odvažajo naprej.

Biorazgradljive kuhinjske odpadke od predlani, ko smo dobili dovoljenje, kompostiramo sami. Za to imamo posebno ploščad in mlin.

Do pred štirimi leti je bilo v centru za ravnanje z odpadki tudi odlagališče ostanka odpadkov. Z novim odlokom pa je v Sloveniji ostalo samo še nekaj takih odlagališč. Ostanek odpadkov, ki sodijo v zeleni zabojnik, bi moral biti količinsko zelo majhen oz. najmanjši. Tudi na ekoloških otokih se vidi, da je teh zelenih zabojnikov najmanj. Žal pa še vedno opažamo, da je v teh zabojnikih še veliko odpadkov, ki vanj ne sodijo. Te odpadke, ki jih zbiramo v 30 kubičnih kontejnerjih, približno dvakrat tedensko odvažajo.

Pred letom 2000 je bila v Sloveniji samo ena embalažna družba, sedaj pa jih je šest.

Embalažne družbe so se formirale vzporedno z začetkom ločevanja odpadkov in zapiranjem odlagališč. Ločene odpadke družbe odpeljejo iz centra brezplačno. Zbiranje se financira iz embalažnine, ki jo morajo podjetja plačevati, če svoje izdelke distribuirajo na tržišče v embalaži. Embalažne družbe imajo s strani države določeno, koliko odpadkov določena družba prevzame v določenem zbirnem centru. Vse družbe prevzemajo odpadke v vseh zbirnih centrih po Sloveniji. Za odvoz ostanka odpadkov pa komunalna družba išče najcenejšega ponudnika. Odvoz teh odpadkov je namreč potrebno plačati. In zaradi tega se lahko povečajo komunalni stroški in posledično tudi cena komunalnih storitev za občane. Tudi za tiste, ki vestno in natančno ločujejo. Poleg tega pa je tu pomembna še okoljska zavest. Z ločevanjem odpadkov lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju porabe naravnih virov surovin, k zmanjšanju onesnaženosti svojega in našega skupnega okolja ter k zmanjšanju količine odloženih odpadkov na odlagališčih.

Nadaljnja pot odpadkov je odvisna le od embalažnih družb, ki z njimi trgujejo in z nadaljnjim ravnanjem z odpadki komunalna družba ni seznanjena. Podjetja, iz Slovenije in tujine, ki odpadke predelujejo, jih od embalažnih družb kupujejo.

Kateri materiali prevladujejo v komunalnih odpadkih, kako si sledijo po zbranih količinah?(Papir in karton, plastični materiali, steklo, kovine, les, tekstil, org. odpadki)

Kot vidimo iz grafikona, je delež ločenih odpadkov kar velik – 61% ločenost glede na slovensko povprečje, ki je nekje 50%. Še vedno pa bi lahko zmanjšali ostanek odpadkov, saj je ob pregledu v nekaterih vrečah še vedno veliko odpadkov, ki niso ločeni. Določen delež ostalih odpadkov bo ostal vedno (plenice, vložki, itd.), vendar bi to moralo predstavljati manjši delež.

Koliko ton odpadkov, ki sodijo med papir, karton, se letno zbere na odlagališču?

V CERO v Ajdovščini letno zberemo 237 ton kartona in 448 ton papirja kar je skupaj 685 ton.

Koliko kg odpadkov, ki sodijo med papir, karton odpade letno na prebivalca v Ajdovščini?

V občinah Ajdovščina in Vipava se letno zbere v ekoloških otokih približno 24 kg papirja na prebivalca.

Se količina papirnih odpadkov povečuje, zmanjšuje, ostaja ista?

Količina zbranega papirja ostaja iz leta v leto približno ista. Količina zbrane embalaže, stekla in biorazgradljivih odpadkov pa se drastično povečuje. Veseli nas dejstvo, da se posledično zmanjšuje ostanek odpadkov. Vedno več je ljudi, ki ločujejo odpadke.

Kako se vam zdi, da prebivalci ravnajo s papirjem, kakšen odnos imajo do papirja?

Zame je to zelo težko vprašanje. Vidi se, da ljudje znajo ločevati. Med ločenimi odpadki ni neprimernih stvari. Ljudje vedo, da ima to smisel. Nekateri pozabijo, preden odvržejo stvari (škatle) v zabojnik, le te stisniti in s tem zmanjšati volumen. Včasih taka embalaža zavzame kar tretjino zabojnika. Približno enaka zbrana količina papirja v zadnjih šestih letih nam mogoče pove, da  ljudje papir ločujejo tudi tako, da pristopijo k določenim akcijam, npr. ko  papir zbirajo šolarji. Šole nato papir prodajo in denar namenijo v dobrodelne namene. Papir v veliko gospodinjstvih tudi zakurijo. Nekateri ga sami prodajo. Še vedno pa ga žal preveč konča tudi v ostanku odpadkov.

Se vam zdi, da imajo prebivalci veliko znanja o sami poti papirja (ločeno zbiranje, recikliranje, ponovna uporaba)?

Tisti, ki se zanimajo za okolje, so osveščeni (spremljajo oddaje na televiziji) in sledijo dogajanju in poti papirja. Razumejo, kaj pomeni sekanje dreves za namene papirne industrije. Ko se papir vrže v ločen zabojnik, se zanj začne druga pot, pot ponovne oživitve. Zbiranje papirja poteka že vrsto let, tako da je to v zavesti ljudi že malo zasidrano. Toda očitno še ne dovolj, ker se ta frakcija pojavlja tudi v drugih zabojnikih.

Ali se odpadna večslojna kartonska embalaža, ki se uporablja za pakiranje živil, predvsem za pijače in druga tekoča živila (tetrapak), po dovozu v zbirni center kasneje sortira in predeluje?

V samem zbirnem centru ne vemo natančno, kakšne so nadaljnje poti naših odpadkov. Lahko le predvidevamo, da jih nekaj konča za kurjavo, drugi za nadaljnjo predelavo v reciklirano plastiko, itd. Veliko gradiva o tem, kako poteka reciklaža, je na internetu, kot pa sem že poudarila, mi o nadaljnji poti odpadkov nimamo podatkov.

Poznate kakšnega posameznika, ki se ukvarja s predelavo odpadnega papirja, kartona?

Ne. Veliko šol, vrtcev, uporablja odpadni material za ustvarjanje in ponovno uporabo. Tudi vaš dijaški dom.

V skladu s katerim zakonom delujete?

Mi, kot izvajalci obvezne javne službe ravnanja z odpadki, moramo spoštovati uredbe, zakone in predpise, ki prihajajo s strani ministrstva. Zbiranje in odvoz odpadkov opravljamo na podlagi Odlokov o ravnanju s komunalnimi  odpadki v občini Ajdovščina (Uradni list RS št. 79/2003) in Vipava (Uradni list RS št. 109/2003) ter zakonodaje Vlade RS (Pravilnik o ravnanju z odpadki). Vsak odpadek ima svojo uredbo. Obiskujejo nas inšpektorji, ki preverjajo pravilnost našega dela.

Sprejemate kakšne nove ukrepe v smeri trajnostne naravnanosti?

V CERU delamo veliko, obnavljamo in izboljšujemo objekte, vlagamo v razvoj. Trudimo se ozaveščati ljudi z delavnicami po krajevnih skupnostih, vrtcih, šolah, kar nameravamo  nadaljevati tudi v prihodnje. Organiziramo razne akcije npr. na temo kompostiranja, ponovne uporabe, izdelava sedežne garniture iz odpadnih palet, itd.. Z odpadki moramo ravnati na trajnosten in okolju prijazen način.

V mesecu marcu smo dopolnili ekološke otoke z zabojniki za ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme.

Kako skrbite za varovanje okolja?

Skrbimo za izgled ekoloških otokov. Redno jih pregledujemo in čistimo. Pri nas je burja in včasih stvari razmeče in to je potrebno takrat hitro urediti. Zanimivo je, da so nekateri EO vedno čisti, medtem ko so drugi vedno zanemarjeni. Nekateri občani kosovne odpadke odlagajo na ekoloških otokih, kljub temu, da imajo možnost enkrat letno naročiti brezplačen kontejner za odvoz kosovnih odpadkov. Ekološki otoki so nekakšno ogledalo prebivalcev.

Uvaja se tudi inšpekcijska služba, ki bo pregledovala EO in pravilnost ločevanja. Povzročitelje nepravilno ločenih odpadkov bodo kaznovali. Veliko je razočaranih ljudi, ki vidijo, da nekateri še vedno ne znajo ali nočejo ločevati. Tistih, ki delajo prav, ne moremo denarno nagraditi. Zadoščenje je morda to, da je v okolju inšpektor, ki opozarja ljudi na pravilno ločevanje in jih za neprimerno ravnanje tudi kaznuje.

Posameznik si misli: »Rad bi nekaj spremenil na tem svetu. Ne morem spremeniti, da ne bi bilo vojn. Nekaj za svoje okolje pa lahko naredim«. Vsak lahko poskrbi, da ostane za njim čisto in pusti za sabo pozitiven okoljski vtis. Če se bo vsak tako obnašal, smo za naše potomce naredili ogromno.

Na spletni strani so med drugim zapisali svojo vizijo:

»Naša vizija je dosegati kakovost storitev po standardih razvitih držav za najnižjo možno ceno. Zagotavljati želimo trajno, zanesljivo, redno in kakovostno oskrbo uporabnikov ter obvladovati ukrepe za varstvo okolja skladno z zakonodajo ter specifičnimi potrebami lokalnega okolja, standardi, možnostmi znanosti, tehnologije in tehnike.«

Avtorici prispevka: Doris Pirih 2. letnik Predšolska vzgoja in Barbara Masten 4. letnik Predšolska vzgoja (Dijaški dom SŠ Veno Pilon Ajdovščina).

SLIKA-1 Novinarki na delu.

SLIKA-2 Ekološki otok ob domu.

SLIKA-3 Novosti na ekološkem otoku.