Zdrav Eko dan na OŠ Domžale, kot ga vidi devetošolec

Tradicionalni slovenski zajtrk

ekodan1

Učenci 9. B razreda smo letošnji ekodan začeli zjutraj z tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki je sestavljen iz domačega kruha, masla, medu, mleka in ekološko pridelanega jabolka. Vsi prehrambni proizvodi so pridelani v lokalni okolici, kar daje temu projektu poseben pomen, saj osnovnošolce nauči kako pomemben obrok je zajtrk, izpostavi dejstvo, da so izdelki domači, poleg tega pa poskrbi še za boljšo samooskrbo.

Predavanje o samooskrbi

Po tradicionalnem slovenskem zajtrku smo prisluhnili predavanju okoljevarstvenika Antona Komata, ki nam je povedal veliko zanimivega o samooskrbi.

Samooskrba pomeni, da neka država pridela toliko hrane, da prehrani svoje prebivalce, kar posledično pomeni, da je nič ne uvozi iz drugih držav. Samooskrba na Slovenskem od leta 2000 vztrajno pada, zato je pomembno da smo seznanjeni s tem vedno večjim problemom za Slovenijo.

Vzrok za nizko samooskrbo v Sloveniji je cenejša cena uvožene hrane, posledično pa nižja samooskrba.

Samooskrba je za Slovenijo pomembna zaradi:

  •  državne varnosti na področju samooskrbe v primeru ekonomske krize,
  •  zagotavljanja delovnih mest,
  •  zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine,
  •  varovanja okolja (dolgi transporti),
  •  urejenosti in obdelanosti podeželja in
  •  izboljšanja zdravja prebivalstva (višja hranilna vrednost živil in višja vsebnost vitaminov).

Da bi Slovenija zvišala svojo stopnjo samooskrbe, izvaja različne projekte, kot so npr. tradicionalni slovenski zajtrk, shema šolskega mleka in shema šolskega sadja (SŠS). Poleg zavržene hrane predstavljajo breme okolju tudi dolgi transporti. Hrana lahko do trgovine prepotuje tudi do 2300 km.

Na področju samooskrbe je še ena težava in to je zavržena hrana. Na svetu zavržemo tretjino hrane, ki jo kupimo. Slovenci pa letno zavržemo okoli 90 kilogramov hrane na prebivalca, kar pomeni, da vsako gospodinjstvo na leto zavrže več kot 500 evrov. Kar ena četrtina vse odvržene hrane je nedotaknjena.

Toliko hrane zavržemo ker:

  • nakupimo prevelike količine hrane,
  • pozabljamo živila v hladilnikih,
  • pripravljamo prekomerne količine hrane,
  • ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti,
  • hrane ne spoštujemo.

Samooskrbo v Sloveniji povišamo s kupovanjem ekološke hrane pri kmetih ali pa vsaj na tržnici. Saj na tržnici lahko s pristnim stikom s prodajalcem izveš, kje so gojili sadje in zelenjavo, v trgovini pa ne. Menim, da bi morali vsi Slovenci poznati prednosti lokalno pridelane hrane in slabosti »trgovinske« hrane ter njen vpliv na okolje.

ekodan2

Izdelava domačih krem

Po predavanju smo z razrednikom izdelovali domače kreme. Pri domačih kremah je zelo pomembno da poznamo sestavine, saj industrijske kreme vsebujejo veliko kemičnih dodatkov, ki lahko povzročijo različne stranske učinke. Poleg tega lahko z malo poznavanja o izdelavi krem naredimo velike količine krem, ki so v trgovini drage. Izdelali smo smrekovo in kostanjevo kremo, ki sta obe zelo uporabni. Prva je dobra pri srbečici in poškodbah ter umirja težave z dihali, plodovi kostanja pa vsebujejo mešanico, za krepitev venskih sten ter zmanjševanje krhkosti kapilar.

ekodan4ekodan3

Na ekodnevu sem izvedel veliko novega in dobil predstavo, kako pomembni so lokalno pridelani izdelki, tako za potrošnika, kot za proizvajalca.

Tilen Šalamun, 9. b

Viri fotografij: 

http://www.os-domzale.si

http://www.ctrp-kranj.si/trajnostni-razvoj/prehranska-samooskrba/

Celotno poročilo o dogajanju se nahaja na spletnem naslovu http://www.os-domzale.si/zdrav-ekodan-petek-18-11-2016/.

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.