Odpadek je vsaka snov, ki je uporabnik ne potrebuje več in jo odvrže. Skozi desetletja se je proizvedlo in odvrglo ogromne količine različnih odpadkov, ki se različno dolgo razkrajajo. Biološki odpadki, kot so bananini olupki, jabolčni ogrizki in podobno, se v naravi razkrajajo do pol leta. Steklo pa se razkraja tudi do 4000 let, plastika od 100 do 1000 let, žvečilni gumi pa potrebuje 5 let, da se povsem razgradi. Je res primerno ali potrebno odlagati odpadke v naravo?

 

 

 

 

 

 

Slika 1: Odpadki

V Sloveniji naj bi po podatkih iz leta 2013 v povprečju človek pridelal nekaj več kot kilogram odpadkov na dan in okoli 414 kg na leto. V tem letu naj bi v Sloveniji  pridelali 4,6 milijonov ton vseh odpadkov. V primerjavi z Belgijo, ki velja za najboljšo državo v ravnanju z odpadki, kjer na leto v povprečju človek pridela ”le” 197 kg odpadkov, bomo na tem področju morali še precej postoriti.

Odpadke odlagamo na zbiralna mesta po državi. Ker pa smo ljudje preveč leni ali skopuški, da bi plačali za odvoz odpadkov, se pogosto zgodi, da odvržemo smeti kar v naravo – v bližnji gozd, potok, reko …, na tako imenovana divja odlagališča. Starejša gospa v moji vasi že vrsto let meče svoje odpadke kljub opozorilom v bližnji potok, čeprav je  nedaleč stran zeleni otok, kamor bi lahko odvrgla in ločila odpadke.

 

 

 

 

 

Slika 2: Čaplja med smetmi

Divjih odlagališč pa ne opazimo samo v gozdu, ko se sprehajamo, ampak tudi v morju. V Tihem oceanu, med Japonsko in Kalifornijo, je ”otok”, ki se razteza kar do 8 milijonov kvadratnih kilometrov v širino in 30 metrov v globino in ni vrisan na zemljevid. Ta otok je poseben prav zaradi sestave – sestavljen je namreč izključno iz smeti. Torej, če bi vse te smeti pobrali in jih prestavili na kopno, bi z njimi prekrili celo Evropo. Ta otok naj bi veljal za največje smetišče na svetu. Kako pa je mogoče, da ostanejo v morju smeti skupaj? Zaradi krožnih tokov, ki ulovijo smeti in jih priključijo otoku smeti. Največ smeti naj bi na ta ”otok” prišlo po morju s kopnega, le manjši del pa prihaja od morskih plovil. Odkrit je bil povsem slučajno, in sicer ga je odkril Charles Moore leta 1997 med dirko Yacht.

 

 

 

 

 

Slika 3: Odpadki v morju

Kako pa bi morali pravilno ravnati z odpadki? Najprej moramo preprečiti kopičenje nepotrebnih stvari. Namesto da v trgovini vsakokrat znova vzamemo novo vrečko, lahko vrečko prinesemo od doma. Biološke odpadke, kot so jajčne lupine, ostanki solate, bananini olupki, mandarinina lupina in podobno, pa kompostiramo. Kartonaste škatle in papir lahko uporabimo za pomoč pri kurjavi, lahko pa jih recikliramo.

 

 

 

 

Slika 4: Ravnanje z odpadki

Recikliranje pomeni, da neuporabne stvari predelamo in iz tega dobimo nove uporabne izdelke. Recikliramo lahko plastiko, papir, steklo in pločevino. Recikliramo lahko vsepovsod: v šoli, službi, doma, kjer lahko odpadne izdelke odnesemo na zeleni otok.

Manj priporočljivo je sežiganje odpadnih snovi, saj s tem onesnažujemo zemljo, vodo in zrak, kamor se sprošča ogljikov dioksid.

Kaj bi se moralo spremeniti, da bi ljudje spremenili odnos do okolja in narave? Ali res lahko Zemljo pred onesnaževanjem rešijo dogovori svetovnih voditeljev? Ali lahko k čistejšemu okolju pripomorejo zakoni, ki jih postavi država? Ali je najpomembnejša zavest ljudi, da smo odgovorni do okolja, saj bodo v njem živeli naši otroci – svojim otrokom pa želimo najboljše, mar ne?

Zapisala:    Zala Šturm, 2. b,    Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Viri:

http://ciklon.si/stran/?p=7905

http://www.siol.net/novice/svet/2013/03/otok_smeti_vecji_od_avstralije.aspx

http://www.24ur.com/novice/svet/otok-iz-smeti-velik-kot-evropa.html

http://www.pzs.si/novice.php?pid=7463

http://ebm.si/p/zw/2015/najboljsa-drzava-v-ravnanju-z-odpadki-je-belgija-2/

http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=6647