V torek, 5. 2. 2013, sta k našemu izbirnemu predmetu ŠNO (šolsko novinarstvo) prišla radeška čebelarja. G. Bregar in g. Kos sta nam o čebelah in medu povedala veliko zanimivega.

Slovensko čebelarstvo ima eno najdaljših tradicij na svetu. Naša avtohtona pasma čebel je kranjska sivka. Zaradi varnosti čebel in drugih smejo imeti slovenski čebelarji le to pasmo. Čebelarjenje spada med kmetijske panoge, in sicer v živinorejo. Glavna korist čebel je OPRAŠEVANJE. Če čebele izumrejo, bo na svetu tretjino manj hrane. Sumijo, da so med vzroki za izginjanje čebel pesticidi in mobilni telefoni. Za bolezni čebel pa so krive tudi pršice, ki so manjše od bolhe.

Čebelarji proizvajajo čebelje izdelke. To so: med, vosek, cvetni prah, propolis, čebelji strup in matični mleček.

Poznamo več vrst medu: cvetlični, akacijev, smrekov in kostanjev. Med se ne pokvari in ne splesni. Čebelarja sta nam povedala, da medu ni dobro segrevati nad 40°C, saj pri tem nastane nevarna snov. Naš med ima 18,6 % vode in je najdražji in najkvalitetnejši. Vsi mislijo, da je med navaden sladkor, vendar ni. Čebelarji priporočajo vsaj 1-2 kavni žlički medu na dan.

Čeprav so si čebele podobne, vsaka živi različno dolgo. Zimska čebela živi 6 mesecev, navadna 40 dni in matica 6 let ­- zaradi matičnega mlečka, s katerim se hrani.

Besede, ki jih mora vsak vedeti, so: ,,Čebela ne pogine, ampak umre.´´

Po nekajletnem premoru je na naši šoli spet začel delovati čebelarski krožek, kjer se lahko o čebelah naučite še veliko drugega. Tudi pri našem izbirnem predmetu nas bodo čebelarji še obiskali in nam predstavili čebelje izdelke. Posebej pa smo bili veseli vabila na obisk čebelnjaka. O vsem bomo še poročali!

Kristina Žagar in Zala Racman, učenki 7. b razreda OŠ Radeče