Letos pri državnem tekmovanju za Zeleno pero, edinem državnem tekmovanju v pripravi novinarskih prispevkov na eko teme, ki ga že od leta 2013 organizira društvo Planet Zemlja, sodeluje tudi Slovensko meteorološko društvo in njuna člana mag. Tanja Cegnar in Andrej Velkavrh. Letos strokovnjaka, ki bosta prispevala del ocene k pisanju o izbrani tematiki, sodelujeta tudi skozi »dialog« s tekmovalci, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

O SLOVENSKEM METEORLOŠKEM DRUŠTVU

• Kdo se lahko včlani v Slovensko meteorološko društvo in kaj je njegovo poslanstvo?

TANJA: Slovensko meteorološko društvo je namenjeno vsem, ki so po izobrazbi meteorologi ali delajo na področju meteorologije, sprejemamo pa tudi ljubiteljske meteorologe, predvsem tiste, ki sami opravljajo meritve in opazovanja vremena in podnebja ter svoje rezultate javno objavljajo.

• Društvo je bilo ustanovljeno leta 1954. Kako se je razvoj družbe poznal na razvoju društva?

TANJA: Prvotna naloga društva je bila vpeljati v meteorologijo fizikalni pristop k napovedovanju vremena. Pri tej nalogi je bilo v veliko pomoč povezovanje s sorodnimi društvi v tujini, ki je slovenskim meteorologom odprlo vrata tudi do sodelovanja s tujimi meteorološkimi službami in univerzami. Društvo je ustanovilo prvo strokovno glasilo v naši prejšnji domovini. »Razprave« so bile namenjene objavljanju znanstvenih člankov s področja meteorologije in tako prispevale k širjenju znanja in razvoju stroke. Organizirali smo tudi prve strokovne posvete na temo, kako lahko meteorološke informacije pomagajo gospodarstvu.

Cilji društva še vedno ostajajo enaki, kar pove tudi naša vizija, ki se glasi »Razumeti vreme in podnebje za boljše in varnejše življenje«. V zadnjih desetletjih je več pozornosti namenjene tudi podnebnim spremembam, kot eni izmed najbolj resnih groženj sodobni družbi. S tehničnega vidika že več kot dve desetletji naše vsebine delimo na spletni strani http://www.meteo-drustvo.si/, v zadnjem letu pa tudi objava strokovnih predavanj na našem YouTube kanalu, lista predavanj v letu 2021 je na naslovu https://www.youtube.com/playlist?list=PL0-pVp3nzYeB1_ERvzpcoUws6MiEAh2Z1. 

Praviloma enkrat letno izdajamo glasilo Vetrnica, ki prinaša zanimive teme in je tudi dostopno na spletnih straneh. 

• Ker smo mladi in še neizobraženi na tem področju nas zanima, kako bi lahko mi pomagali vašim članom oziroma vaši stroki?

TANJA: Društvo občasno pripravlja in izvaja predavanja na temo vremena in podnebja. Z veseljem se bomo odzvali vašemu vabilu k sodelovanju pri vaših projektih, saj si društvo prizadeva okrepiti zavedanje najširše javnosti o pomenu poznavanja vremena in podnebja pri vsakodnevnem življenju, predvsem da se lahko uspešneje zavarujemo pred škodljivimi posledicami, ki jih občasno povzroča vreme.

PODNEBNE SPREMEMBE IN PANDEMIJA:

• Podnebne spremembe ustvarjajo pogoje za nove bolezni. Ali se vam zdi, da je korona virus tudi ena izmed teh posledic?

TANJA: Neposredno korona virusa ne moremo povezati s podnebnimi spremembami. Je pa vrsta drugih bolezni, ki se prenašajo z žuželkami, vodo ali hrano, za katere vemo, da se možnost prenosa poveča v toplejšem okolju. Najbolj znani sta malarija in zastrupitev s salmonelo. 

Korona virus bi lahko povezali z odnosom do okolja, to je do prihajanja v stik z divjimi živalmi, na katere je virus z netopirjev preskočil, z njih pa, žal, tudi na ljudi. 

• Ali je pandemija vplivala tudi na čistejše slovensko morje, kot je bilo to kratkotrajno opaziti v znižanih koncentracijah NO v zraku?

TANJA: Tovorni ladijski promet se je odvijal tudi v času zaprtja države. Vsekakor pa je bilo manj potniškega ladijskega prometa in s tem manj onesnaževalcev. Številčni podatki pa mi niso poznani. 

• Ali smo se zaradi korona krize še bolj oddaljili od reševanja podnebnih sprememb?

TANJA: Da in ne. Zakaj pravim »da«, ker se je znatno povečala količina odpadkov. Na eni strani je več odpadnega sanitarnega materiala, pomislite samo koliko mask se dnevno zavrže. Povečala se je količina embalaže za enkratno uporabo v prehranski industriji, saj je več naročanja dostave na dom. Tudi sicer je dostava artiklov na dom navadno povezana z dodatno embalažo v primerjavi z nakupom v trgovini. V času Covida ima pri zagotavljanju sredstev vsekakor prednost zdravstvo. Pravim tudi »ne«, ker smo v času pandemije spoznali, kako pomembno nam je okolje. Da je zdravo okolje nujno za zdravo življenje. Programi okrevanja po Covidu poudarjajo potrebo po ozaveščenem investiranju na okoljskem in s tem tudi na podnebnem področju. 

• So lepši sončni zahodi in vzhodi razlog čistejšega zraka? (lani med zaprtjem)

TANJA: Sončni zahodi so lepši, ko je v ozračju dobra vidnost in pot sončnih žarkov skozi ozračje dolga, da do nas seže le rdeča svetloba. 

Po drugi strani so pogledi na sončni zahod spektakularni tudi v bližini vulkanskih izbruhov, ko se visoko v ozračje vnesejo drobni prašni delci, ki prav tako poskrbijo za močnejše sipanje modre svetlobe in rdeče oranžno obarvanje neba ob sončnem zahodu. 

• Ali bi se morali najprej lotiti reševanja podnebnih sprememb, da bi ustavili korono?

TANJA: Ne. Pandemija korone je bila in je še velika trenutna grožnja; varovanje življenj ima najvišjo prioriteto. Seveda to ne pomeni, da lahko v času korone okoljske probleme in podnebne spremembe zanemarimo. Nikakor ne. V zadnjih dveh letih je bilo v Evropi sprejetih več dokumentov, ki so naslavljali blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Pomemben korak naprej v ukrepanju na področju podnebnih sprememb je bil narejen tudi na Podnebni konferenci v Glasgowu novembra lani. 

• So obalni predeli Slovenije bili manj okuženi zaradi toplejših temperatur? Kako temperatura vpliva na širjenje korona virusa?

TANJA: Raziskave so pokazale, da je na obolevnost s korona virusom najbolj vplivalo onesnaženje zraka z delci. Onesnaženje z delci je pozimi v Sloveniji največje po kotlinah s temperaturno inverzijo. V poletnih mesecih imamo močnejše UV sončne žarke, tudi nekoliko višje ravni ozona v plasti pri tleh, pravijo tudi, da je virus bolj obstojen pri nižji temperaturi. Bistveno vlogo pa ima čas zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in prezračevanje. 

PODNEBNE SPREMEMBE IN SLOVENIJA:

• Kje v Sloveniji je bilo najbolje zaznati spremembe čistejšega ozračja, bolj na podeželju ali v mestih?

TANJA: Najbolj se onesnaženost zraka spreminja z gostoto prometa in industrijo ter številom individualnih kurišč. V času, ko je bilo manj prometa, se tudi raven onesnaženja v okolic prometnic zmanjša. Ker je v mestih običajno več virov onesnaženja, se v mestih lahko opazijo tudi največje razlike. 

• Kako natančne so modelske napovedi za kraj Domžale?

TANJA: Če govorimo o podnebnih spremembah, so napovedi le-teh za Domžale enako zanesljive kot za ostale kraje v Sloveniji. 

• Kaj se meri pri modelskih napovedih, da pridemo do določenih rezultatov, na primer v Domžalah?

TANJA: Ne razumem povsem, na kaj se nanaša to vprašanje. Rezultat modelskih napovedi tako vremena kot podnebja je stanje ozračja opisano s temperaturo, vsebnostjo vlage, zračnim tlakom, hitrostjo in smerjo gibanja zraka ter pričakovani količini padavin. Vse to pa so tudi začetni vhodni podatki v model, ki jih pridobimo z meritvami. 

• Kaj menite, da so najpogostejši vzroki za podnebne spremembe v Sloveniji?

TANJA: Podnebje se segreva globalno, za kar je krivo naraščanje ravni toplogrednih plinov v ozračju. Ker se globalno segreva zemeljska površina, se segreva tudi v Sloveniji, le da je dvig temperature na severni polobli in na kopnem večji od globalnega povprečja. Vplivajo tudi spremembe v pogostosti posameznih vremenskih tipov, ki so lahko posledica naravne spremenljivosti podnebja. Lokalno lahko ljudje vplivamo tudi s posegi v okolje, to je spremembo rabe tal. Na primer: če gozd zamenjamo za urbanizirano površino, bomo spremenili tudi lokalno podnebje. 

• Katere so bile najbolj očitne vremenske spremembe kot posledica globalnega segrevanja v obdobju zadnjih 50 in 5 let v Sloveniji?

TANJA: V Sloveniji se je podnebje v zadnjih treh desetletjih že močno spremenilo, projekcije pa kažejo, da se bodo te spremembe v prihodnjih desetletjih še stopnjevale. Najbolj očiten je dvig povprečne temperature, takoj za povprečno temperaturo pa večja pogostost in intenziteta ter trajanje vročinskih valov. V nižinskem svetu v notranjosti Slovenije je opazno tudi dejstvo, da je snežna odeja manj pogosta. Daljša se rastna doba. 

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. Najhujših suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče, je bilo od leta 2000 kar 7 (v letih 2000, 2001, 2003, 2006, 2012, 2013 in 2017), v štirih desetletjih pred tem pa le ena, leta 1992. Kar trikrat je izjemna suša prizadela skoraj celo državo (2003, 2013 in 2017). Dodatno je v Sloveniji nastopilo več lokalnih in regionalnih suš, ki so se pred letom 1990 na slovenskem pojavile le izjemoma. 

Največji vplivi, s katerimi se že in se bomo še morali soočati v Sloveniji v prihodnosti so povečana toplotna obremenitev, spremenjen padavinski režim, ki bo povečal tveganje za suše in poplave ter intenzivnejša neurja. Te spremembe že povzročajo znatno škodo, zaradi stopnjevanja sprememb lahko pričakujemo, da bodo vplivi podnebnih sprememb lahko še dodatno ogrozili zdravje ali celo življenja ljudi, njihovo imetje ter stanje okolja. 

• Kakšen vpliv imata razvoj industrije in prometa na porast podnebnih sprememb in vremenskih pojavov v zadnjih 50 letih v Sloveniji?

TANJA: Tudi izpusti toplogrednih plinov v industriji in prometu v Sloveniji prispevajo k naraščanju le-teh v svetovnem merilu. Seveda pa je prispevek izpustov toplogednih plinov v Sloveniji v primerjavi s svetovnimi zelo majhen. Lokalno vplivajo tudi večji posegi v okolje, zato moramo le-te že v fazi načrtovanja presoditi tudi glede vpliva na podnebne razmere. 

• Kakšna so predvidevanja, simulacije sprememb vremena na Krasu (Brkinih) oz. za notranjsko-primorsko regijo v naslednjih 10tih letih? Ali bodo vremenski pogoji še primerni za sadjarstvo in živinorejo (goveda, konji, drobnica)?

TANJA: V prihodnjih desetih letih spremembe še ne bodo tako velike, da bi onemogočile sadjarstvo in živinorejo. Seveda pa bo potrebno premišljeno uvajati ukrepe, s katerimi se bosta tako sadjarstvo kot tudi živinoreja prilagajala na spreminjajoče se podnebne razmere. V mislih imam agrotehnične ukrepe, ustrezno izbiro vrst, zavarovanje. 

• Ali je kraški svet bolj ranljiv za podnebne spremembe kot preostali deli Slovenije? Zasledili smo, da v prestolnici že sadijo drevesa, ki dobro uspevajo na Krasu.

TANJA: Podnebje je po vsej Sloveniji toplejše, kot je bilo pred nekaj desetletji. Ranljive so vse pokrajine, med seboj pa se razlikujejo po sposobnosti prilagajanja na vse toplejše podnebje. Kraški svet ima svoje posebne geološke značilnosti, ki jih bo potrebno upoštevati v načrtih prilagajanja na podnebne spremembe.  

DELO METEOROLOGA:

• Kako dolgo vnaprej se da napovedati vreme?

ANDREJ: Z dokaj dobro natančnostjo lahko vreme napovemo tja do 5 ali 6 dni, nato začne zanesljivost hitreje padati. Je pa zanesljivost napovedi odvisna tudi od vremenskega režima, Če je vreme bolj dinamično, se hitreje spreminja, se zanesljivost napovedi s časom hitreje zmanjšuje kot pri bolj stabilnih situacijah.

 

• Zakaj se včasih zgodi, da meteorologi ne uspejo napovedati vremena oziroma ga napovejo napačno, katere napake se takrat pripetijo?

ANDREJ: Vzrokov napak je več. Prvi je izpad določenega števila meritev. Tak primer je bil v času prvega vala epidemije Korone, ko je bilo bistveno manj letalskih letov, ki so znaten vir meteoroloških meritev. Drugi vzrok je v samih meteoroloških modelih, v katerih uporabljamo določene približke v opisu fizikalnih in termodinamičnih dogajanj v ozračju ter približkov v reliefu. Tretji vzrok je način računanja, pri katerem pri vsakem časovnem koraku upoštevamo izračun le do določene decimalke, ostale pa zanemarimo. Vsi ti približki so kompromis med željami in možnostmi, ali povedano enostavneje, nimamo dovolj močnih računalnikov, da bi lahko upoštevali vse tako, kot se dejansko dogaja, pa tudi v uporabljenih enačbah niso vedno mogoče rešitve brez približkov.

• Kaj je vaše delo?

ANDREJ: Kot meteorolog prognostik pregledujem modelske napovedi s pomočjo različnih orodij, ki jih uporabljamo v ta namen. Spremljam vremensko dogajanje na območju, kjer napovedujemo vreme (Slovenija in bližnja okolica). Sproti preverjam, če se modelski rezultati ujemajo s potekom vremena in skušam čim bolje ubesediti in opisati pričakovane vremenske procese na tem območju. Izdelujem razne vrste vremenskih napovedi, kajti različni uporabniki imajo različne potrebe in želje (na primer cestne službe zanimata predvsem sneženje in poledica, pa močan veter, kmetijstvo zanimajo padavine, možnost suše, močan veter, slana; letalski promet ima spet svoje posebne zahteve… ipd.)

• Kaj je največji izziv s katerim ste se srečali oz. se  srečujete na svojem področju?

ANDREJ: Vsekakor je največji izziv točno napovedati izjemne vremenske pojave. Težko je tudi napovedovati nevihte in točo.

• Kako se je tehnologija skozi leta izboljšala, da bi bilo napovedovanje natančnejše?

ANDREJ: Z razvojem informatike se je povečala računska hitrost računalnikov in omogočila hiter razvoj meteoroloških modelov, računskih simulacij dogajanj v ozračju. Ta razvoj je šel sočasno z razvojem satelitske tehnologije, ki nam omogoča bistveno večje število meritev. Natančnejši meteorološki modeli namreč zahtevajo za vzhodne podatke tudi bistveno več izmerjenih meteoroloških količin, tako v časovni kot v geografski skali.

• Koliko časa traja, da se pripravi vremenska napoved?

ANDREJ: Na to vprašanje je pa težko odgovoriti! Delo v meteorološki prognozi je namreč neprekinjeno, tako da ko nekdo pride v službo, ima že pripravljeno vremensko napoved kolega, ki je delal pred njim. In se je z njim lahko tudi pogovoril, kaj se pričakuje, prejšnji »preda dolžnost« naslednjemu. Odvisno je tudi od tega, kakšno je vreme in kakšen razvoj za naprej se pričakuje. Če je umirjeno, je dela za pripravo vremenske napovedi seveda precej manj.

• Ali je v katerem obdobju leta težje napovedati vreme kot sicer in zakaj?

ANDREJ: Vsak letni čas ima svoje izzive. Pozimi je tu meja sneženja in pričakovana količina zapadlega snega, ki ni odvisna le od količine padavin, ampak tudi od tega, kako mrzla so tla, kakšna je temperatura ob sneženju in podobno. Pozno jeseni je izziv napovedati prvo slano, tudi še nekaj naslednjih. Poleti pa so glavna težava nevihte – njihova jakost in kje bodo najverjetnejše. Vreme ima tudi svojo inercijo. Nekateri procesi se nekoliko drugače izražajo v hladni kot v topli polovici leta. Spomladi in jeseni, ki sta prehodna letna časa, pa se ti procesi enkrat odvijejo bolj v zimskem načinu, drugič bolj v poletnem in težko je predvideti, v kakšni smeri se bo razvijalo.

• Zakaj se meteorologi na nek način vedno motijo?

ANDREJ: Vedno se pa le ne motimo! Osebno mislim, da smo precej pogosteje kar točni.

• Kako lahko postanem vremenoslovka?

ANDREJ: Študij meteorologije je na Fakulteti za fiziko, torej je to naravoslovni študij, ki zahteva precej znanja matematike in fizike, tudi računalništva. No, ta znanja seveda študenti tekom študija pridobijo, če imajo dovolj predznanja iz srednje šole in vsaj nekaj volje do študija.

VREMENSKI POJAVI:

• Zakaj in kako so izbrana imena ciklonov?

TANJA: V okviru združenja evropskih meteoroloških služb deluje posebna delovna skupina za poimenovanje izrazitih ciklonov. Sestavijo listo imen in močnim ciklonom nato pripišejo ime iz liste. Tudi za poimenovanje orkanov na Atlantiku in tajfunov na Tihem oceanu v začetku leta sestavijo listo imen. 

MNENJA:

• Zakaj ste prepričani, da klimatske spremembe res obstajajo?

TANJA: Vse meritve in opazovanja nedvomno kažejo, da se podnebje spreminja. Najbolj nazorna pokazatelja sta krčenje ledenikov in dvig morske gladine; če temu dodamo še vse pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove so vsi dvomi odveč. Tako kažejo podatki meritev v Sloveniji (vir: spletna stran Agencije RS za okolje) in podatki Svetovne meteorološke organizacije ter podatki mnogih podnebnih središč širom po svetu. 

K temu bi dodala še kratko razlago podnebnega sistema. Podnebje se spreminja že od nekdaj. Podnebni sistem je zapleten in krmili ga veliko različnih nihanj z različno dolgimi periodami in amplitudami. V zadnjih desetletjih smo ljudje z rabo fosilnih goriv povzročili, da raven toplogrednih plinov v ozračju narašča. Tako je podnebje, ki ga doživljamo, seštevek naravnih nihanj in vpliva naraščajoče ravni toplogrednih plinov v ozračju. 

• Ali smo posamezniki tudi odgovorni za podnebne spremembe in neljube vremenske pojave, povezane z njimi?

TANJA: Vsi smo del zgodbe, delež odgovornosti je pa seveda sorazmeren možnosti za ukrepanje. Če nesmotrno trošimo energijo in dobrine, za katerih proizvodnjo je potrebna energija, ne ravnamo okolju prijazno. Poudariti želim, da je večina okoljskih problemov med seboj povezanih. V svetovnem merilu velja, da so trije najbolj pereči okoljski problemi: podnebne spremembe, odpadki in izguba biotske raznolikosti. Velik problem je tudi spreminjanje rabe zemljišč.  

• Kako lahko vsak posameznik pomaga pri ublažitvi podnebnih sprememb?

TANJA: Tako, da zmanjša porabo energije oz. jo uporabi kar najbolj učinkovito. Potrebno bo spremeniti lestvico vrednot, potrebno se bo upreti potrošništvu in znati presoditi, kaj res potrebujemo in česa ne. Vrednota bo moralo postati recikliranje in ponovna raba. 

• Ali krčenje zelenih površin v mestnem okolju vpliva na porast podnebnih sprememb in neugodnih vremenskih pojavov?

TANJA: Mesta zavzemajo razmeroma majhen del svetovne površine. Seveda so zelene površine in predvsem drevesa povsod zaželena in ugodno vplivajo na blaženje podnebnih sprememb, a poudarjam, da so zelene površine v mestih najbolj pomembne za mikroklimo v mestih in so izredno pomembne za kakovost življenja ljudi v mestih. Blažijo učinek toplotnega otoka mesta in drevesa skrbijo za čistejši zrak, poleti pa nudijo tudi senco in blažijo vročino. 

• Kakšno je vaše mnenje o angažiranosti Grete Thunberg za ublažitev posledic globalnega segrevanja? Ali lahko mladi kaj spremenimo?

TANJA: Vsekakor je pohvalno, da mladi tako kot Greta Thunberg opozarjajo na problem podnebnih sprememb. Vendar opažam, da so Gretini govori preveč napadalni in obtožujoči, namesto da bo pozivala k skupnemu reševanju problemov. Ni pomembno samo, kaj poveš, pomembno je tudi, kako to poveš in da znaš tudi poslušati. Konstruktiven dialog pomeni govoriti in poslušati. 

• Ali menite, da politika ustrezno ukrepa za ublažitev podnebnih sprememb: v svetu in tudi v Sloveniji?

TANJA: To je težko presoditi. Sprejeti cilji so zelo ambiciozni, vendar samo postavljeni cilji še niso dovolj. Evropska unija si zelo prizadeva, da bi bila s svojimi cilji in strategijami za zgled ostalemu svetu. Sprejete strategije in zastavljene cilje je potrebno tudi udejanjati. Za njihovo doseganje bodo na ravni držav večinoma potrebna velika finančna sredstva. Izhodišča in možnosti posameznih držav so pri tem zelo različna. Pomembno je, da se zagotovi medsebojna solidarnost pri reševanju problemov in doseganju zastavljenih ciljev. Potrebno je temeljiti prestrukturiranje tako energetike, kot tudi industrije ter prometa, to pa se ne da naredi od danes na jutri. Slovenija je članica Evropske unije in sprejema zastavljene in dogovorjene cilje. 

• Kateri je po vašem mnenju najbolj pomemben ukrep za blažitev podnebnih sprememb?

TANJA: Povečanje učinkovitosti izrabe energije. Ob tem vidim veliko vlogo znanosti in tehnologij, ki bodo omogočili, da bodo naprave bolj učinkovito izrabljale energijo. Velik problem ostaja promet, nujno bo poiskati oblike trajnostne mobilnosti. Nadaljevati bo potrebno z energetsko sanacijo stavb in večji delež energije pridobiti iz okolju prijaznih virov, kot so obnovljivi viri energije, verjetno pa se ne bomo mogli izogniti tudi večjemu deležu jedrske energije, če bomo želeli zares zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračje. 

Pomaga tudi pogozdovanje, znanost pa bo morala v prihodnje ponuditi tudi učinkovite in varne možnosti za odvzem ogljika iz ozračja.

• Strokovnjaki so pred desetletji menili, da bo Evropo zajela mala ledena doba, kot posledica podnebnih sprememb. Ali bomo v bližnji prihodnosti ponovno uvajali hladilnike na led kot nekoč?

TANJA: V geološki skali, kjer je enota desettisoč ali stotisoč let, gre Zemlja res proti ledeni dobi. Z naraščanjem ravni toplogrednih plinov v ozračju pa se je izkazalo, da so naraščanje toplogrednih plinov v ozračju že zdaj in bo tudi v naslednji desetletjih in stoletjih vodilo k segrevanju zemeljskega površja. 

• Kakšno je sporočilo strokovnjakov mladim, da ublažimo posledice podnebnih sprememb?

TANJA: Bodite informirani in zaupajte dejstvom. Znanje in prijazen odnos do okolja so ključ do sprememb. Vsak ukrep mora biti premišljen, v preteklosti se je že večkrat zgodilo, da so tudi dobronamerni ukrepi prinesli nepričakovane škodljive stranske učinke. Izpostavila bi, da tudi tradicionalno znanje in izkušnje prednikov, če jih povežemo s sodobno tehnologijo in znanjem, prinesejo dobre rezultate.