Divja odlagališča niso samo problem ljubiteljev narave in čistega okolja, temveč vseh nas. Čeprav je res, da kup odpadkov sredi gozda najprej pade v oči sprehajalcem, ki so navezani na čisto okolje, pa se redno dogajajo tudi bolj skriti procesi, ki divja odlagališča spremenijo v pravo nevarnost za zdravje vseh ljudi v okolici. Raziskave namreč kažejo, da vsaj dve tretjini »na črno« odloženih odpadkov sestavljajo gradbeni odpadki, največkrat ostanek kakšne samogradnje.

Žal se divje odlagališče nahaja tudi v mojem domačem kraju Cerovci, in sicer na robu bližnjega gozda. Tu se nahajajo za večino divjih odlagališč značilni gradbeni odpadki, odvečne avtomobilske gume, nekaj odpadnih pločevinastih kosov, plastični zaboji pa tudi nekaj vrečk z gospodinjskimi odpadki. Ker taka odlagališča škodijo ugledu kraja pa tudi zdravju krajanov, sem se odločila ukrepati. Skupaj s prijateljico sva premislili kaj bi lahko storili. Odločili sva se, da bova reciklirali kakšno uporabno stvar, ki jo je nekdo tako malomarno zavrgel. V vsej krami sva našli nekaj uporabnih kosov kovine ter zelo lepo ohranjeno kolo z majhno okvaro. Ko je bilo kolo popravljeno, je izgledalo kot novo.

Vesela sem, da sem za naravo storila vsaj nekaj in če bi vsi ljudje razmišljali podobno, bi narava trpela dosti manj odpadkov. Osebe, ki odlagajo odpadke na taka odlagališča, pa bi morale biti ustrezno kaznovane. Narava nam je bila namenjena zato, da v njej uživamo in jo varujemo, ne pa, da jo uničujemo in zastrupljamo, zato pazimo nanjo, če jo hočemo čisto in neokrnjeno še dolgo časa.

 Katarina Dular, 2. d (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, naravovarstveni tehnik)