To poletje je bilo vse prej kot mirno. Od priprav razpisa za Zeleno pero, do iskanja informacij za mlade, s katerimi si bodo lahko pomagali pri raziskovanju, razmišljanju in pisanju prispevkov. Letošnja tema je namreč stročnice, zanimiva, na prvi pogled težka, sicer pa precej bogata tema. O njej smo govorili z dr. Podgorškom, Varuhom v verigi preskrbe s hrano in dekanom Visoke šole Grm iz Novega mesta. Za vas smo pripravili povzetek pogovora, ki si ga lahko v celoti preberete na portalu www.planet-zemlja.org.

Prihodnje leto bo leto stročnic. Lahko rečemo, da stročnice pripomorejo k ohranjanju narave?

Stročnice so odlični kolobarni člen. V kmetijstvu je namreč velik problem z monokulturo, ko leto za letom gojimo isto kulturo, na isti površini, na isti njivi. Pred desetletji je bila verjetno takšna kultura koruza, ko si jo lahko imel desetletje na isti njivi, pa ni bilo nobenega vpliva na slabši pridelek. Šele v zadnjih letih se je pojavil kolobarski hrošč, ampak pred tem pa je bila koruza monokultura brez bojazni, da bi bilo zaradi tega pridelka manj. Ampak to za seboj prinaša nekatere probleme: uničevanje strukture tal, zmanjševanje organske snovi, zapleveljenost… Zato moramo vedno kolobariti na teh površinah, se pravi menjati kulture. In s tem naravo malo »okrog prinesti«. Če vsaj na eno leto menjamo (krompir, koruza, pšenica), vsaj malo ugodno vplivamo na tla, zmanjšujemo potencial bolezni, škodljivcev. No, ampak zaradi strojne setve na njivi ne moremo mešati kultur, medtem ko na vrtu lahko posadimo korenje in čebulo – korenček odganja čebulno muho in čebula korenčkovo muho, zaradi česar ni treba škropiti.

No, in če se vrnemo nazaj k stročnicam – so odličen kolobarni člen zaradi več razlogov: na koreninah vežejo dušik s pomočjo bakterij, bakterije na koreninah vežejo zračni dušik, in te bakterije so praviloma edine, ki so sposobne vezati dušik iz zraka, ki ga potem rastline lahko učinkovito izrabijo za svojo rast. Zato lahko detelje, stročnice zelo intenzivno rastejo brez da bi jih pognojili s kilogramom dušika. Vse ostale rastline moramo gnojiti, ker dušika ni v tleh. Te kulture pa ga vežejo za svojo rast in ga dobijo več kot ga rastline porabijo. Ko pa potem mi to prežanjemo, preorjemo neko njivo, kjer je bil grah, potem te koreninice razpadejo in se sprošča dušik za naslednjo kulturo. Razgradnja najbolje poteka pri toplih tleh, kar pomeni, da kar zorjemo, pozimi ne bo razpadlo, ker je prehladno. Bakterije v bistvu mirujejo tudi v tleh. Ko se pa spomladi tla segrejejo in mi posadimo koruzo, ta koruza zelo učinkovito porabi ta dušik.

Poleg vezave dušika pa imajo stročnice tudi zelo globok koreninski sistem. To je zelo pomembno ravno zaradi suše. Na primer, leta 2013, ko je bilo zelo sušno leto, so nekateri posejali deteljo za krmo. No, in te njive z deteljami, so bile kot neke oaze. Vse je bilo rjavo, suho, razen tam, kjer so bile detelje. Ena prednost je torej to. Druga pa so hranila, hranila, ki so nam že ušla, saj gredo 50 cm globoko. Tako polovimo hranila, ki so nam že ušla. Nekaj požanjemo in odnesemo domov, nekaj pa kot zeleno maso, pustimo na njivi in tako ta hranila vrnemo nazaj v obtok. In sedaj smo tisto, kar nam je že ušlo, fosfor in kalij, dali na razpolago ostalim rastlinam. Poleg tega pa zelo dobro vplivajo na organsko snov v tleh, razvijejo veliko korenin in ko mi požanjemo pridelek, začnejo te korenine razpadati in to je bogata organska snov v tleh.

Poleg tega pa takrat ko orjemo ustvarjamo neko plast, ki jo te metuljnice oz. stročnice lahko prebijejo in s tem izredno ugodno vplivajo in na strukturo tal in na vodni režim. Ravno zaradi kapilarnega vzgona lahko rastlina kakšen dan preživi tudi v sušnem obdobju. Torej, stročnice imajo ogromno prednosti, zato se kmetje vedno pogosteje odločajo za sajenje. Kljub temu, da se nam po proizvodni plati to niti ne splača. Ampak ravno zaradi pozitivnih lastnosti jih vedno bolj vključujejo v kolobarjenje, zlasti tisti, ki imajo dovolj zemlje. Se splača kakšen hektar žrtvovati, da se izboljša kakovost tal. Ne pa da imamo povsod samo koruzo.

Torej, če sem prav razumela, te kulture ne le da so zelo koristne, tudi niso zahtevne?

Tako je. Kakšnih večjih težav s škodljivci tudi ni, edina težava so pleveli. Plevele pa moramo zatirati – ali kemično ali ročno. In ni vedno strup edina rešitev, lahko tudi s česali… Skratka, stročnice so kar hvaležne tudi za samo pridelavo. Niso toliko zahtevne. Kar se gnojenja tiče, lahko damo na začetku kar hlevski gnoj. Pri drugih rastlinah (koruza, pšenica) se ves čas ukvarjamo z dušikom, medtem ko pri teh rastlinah tega problema ni. Zato soja, sedaj ko prihaja k nam – je ni bilo desetletja, če ne že stoletja – nima bakterije. In zato ko kupujemo seme soje zraven kupimo še bakterije. Lahko ločeno, lahko pa je seme že kar okuženo z bakterijo. Okuženo v pozitivnem smislu seveda. Zato da ko mi posejemo sojo, začne bakterija takoj delati, vezati dušik.

Stročnice pogosto predstavljajo del sestavin humanitarnih paketov. Pomeni da imajo veliko hranilno vrednost?

Stročnice so v nekem segmentu celo nadomestek za meso – sojini polpeti npr. Vegetarijanci tako nadomeščajo beljakovine, ker jih človeško telo potrebuje.  Grah, soja imajo veliko beljakovin. Pšenica jih ima tudi, ampak bistveno manj. Najboljša jih ima 14%, pri stročnicah pa govorimo o 40 %. Poleg tega imajo tudi veliko ogljikovih hidratov. Imajo res veliko hranilno vrednost, zato tistim, ki so lačni, te stročnice res ogromno pomenijo. Ker tisti, ki so lačni, ne rabijo balasta, ampak rabijo hrano. Stročnice niso le fižol, grah, ampak so še soja, bob, leča. Včasih so naše babice odlično osemenarile različne stročnice, ki jih danes niti ne poznamo.

Vir fotografije: http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/varuh_odnosov_v_verigi_preskrbe_s_hrano/

Zapisala: I.Mraz, urednica Eko generacije