PROBLEMI SAMOOSKRBE V SLOVENIJI

Že na začetku se postavlja vprašanje, kaj je krivo za ta nastanek tega problema. Največja razloga sta premalo obdelovalnih površin in pa tudi padanje cen na tržišču, kar je velik minus za pridelovalce oziroma kmete. Ena izmed najbolj izpostavljenih tem je vsekakor premalo obdelovalnih površin. Te se postopoma krčijo predvsem  zaradi opuščanja kmetij, ker so lastniki stari ali pa celo že pokojni. Ljudje, predvsem mladi, pa se selijo iz podeželja v mesta in tako kmetije in razna zemljišča Read more [...]

ONESNAŽEVANJE VODE

Voda je vir, brez katerega naš organizem ne more živeti in ima za človeško raso zelo pomembno vlogo. Tega se premalo zavedamo, zato postaja voda vse bolj onesnažena. Okoli 97 % vse vode na Zemlji se nahaja v oceanih, 2,15 % v ledenikih in zmrznjenih področjih, na kopnem pa jo je le 0,63 %. Nepravilna raba vode povzroča krizo po svetu. V zadnjih treh stoletjih se je svetovna poraba vode zelo povečala in sedaj je na Zemlji že mnogo dežel, kjer le-te primanjkuje. Veliko je dejavnikov, Read more [...]

OGROŽENOST GOZDOV

Drevesa pogosto opisujemo kot »pljuča planeta«, saj proizvajajo kisik. Ljudi in živali oskrbujejo tudi s hrano in materialom ter jim ponujajo zavetje. Drevesa pred mrazom in vročino ščiti lubje. Šibko drevo zlahka podleže zajedavcem. Človek gozdu predstavlja največjo nevarnost in ne samo zaradi onesnaževanja. Pomembna je pravilna gospodarska izraba gozda - načrtno sečenje in ne golosek. Gozdovi so ogroženi zaradi nenadzorovanega sečenja, onesnaženega zraka in kislega dežja, naravnih Read more [...]

KAJ PESTI NAŠE KMETIJSTVO, KONJENIŠTVO IN ŽIVINOREJO?

PESTICIDI V KMETIJSTVU Velik problem v kmetijstvu je prekomerno škropljenje pesticidov v naravo. Veliko pesticidov je nevarnih za okolje, živali, rastline ter tudi za ljudi. Škropiti bi se moralo z nenevarnimi snovmi, vendar to marsikje ne upoštevajo. Dokaz je bil leta 2014, ko so zaradi nevarnih substanc umirale čebele. Škropimo brez potrebe. Kmetje se ne držijo dogovorov. Te pesticide preko jedi uživamo vsakodnevno, kar zelo slabo vpliva na telo, vendar se tega ne zavedamo. Strupene Read more [...]

NEVARNI ODPADKI V OKOLJU

Vsak dan smo vse bolj odvisni od narave. Dandanes se je človek naravi močno odtujil. Z naravo so pristno povezani kmetje in tudi redki poklici. Živim na podeželju. Doma nimamo velike kmetije, a kljub temu si skušamo sami pridelati čim več zelenjave in sadja. Pri obdelovanju kmetijskih površin in pri sami skrbi za naravo se pojavljajo odpadki, ki škodujejo zemlji in ljudem. Velikokrat se srečujemo z nevarnimi in posebnimi odpadki. To so odpadki, ki imajo eno ali več lastnosti nevarnih Read more [...]

LOČEVANJE ODPADKOV IN SKRB ZA OKOLJE

Ločevanje odpadkov je v današnjem stoletju zelo razširjeno, kljub temu pa se nekateri ljudje tega še vedno ne držijo. Vsi pa vemo, da če odpadkov ne ločujemo, lahko pride do problemov. V medijih so bile pred časom objavljene zaskrbljujoče slike, ko se plastična vrečka, ki je bila odvržena v morje, zaplete v žival in ji tako škodi.       Veliko ljudi odpadkov ne pospravlja v smeti, temveč jih enostavno namečejo na kup v gozd. Škodijo tudi žvečilni Read more [...]

ŠKODLJIVCI NA KROMPIRJU

Poznamo več vrst hroščev oz. škodljivcev krompirju, npr. pokalice oz. žičniki oz. strune, bela krompirjeva ogorčica, rumena krompirjeva ogorčica, najbolj poznan pa je koloradski hrošč. Glede na to, da je najbolj pogost in poznan koloradski hrošč, ga bom bolj natančno opisala.             Opis škodljivca Odrasel koloradski hrošč meri v dolžino približno 10 mm. Ima živo oranžno rumeno telo. Po pokrovkah (krilcih) pa ima Read more [...]

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V DIJAŠKEM DOMU AJDOVŠČINA

V petek, 18. 11. 2016, so nam kuharice in kuhar pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Zjutraj je ob vstopu v jedilnico dišalo po sveže pečenem kruhu s semeni, bil je še topel in se je v ustih kar topil. Lahko bi ga jedli brez vsega, toda ponudba različnih vrst medu (lipov, gozdni, akacijev, cvetlični) je bila prava paša za oči, ki je kar vabila k jedi. Odločila  sem se za lipov med. Domače maslo, ki sem ga namazala na kruh je imelo poseben, močnejši in pristnejši okus. Izbirali Read more [...]

PRIŽGIMO LUČ

MOJE RAZMIŠLJANJE O PRAZNIČNEM VZDUŠJU Prvega decembra smo se dijaki Dijaškega doma Ajdovščina odpravili na krajšo ekskurzijo v našo prestolnico, Ljubljano. December je mesec praznikov, okraševanja, obdarovanja, peke prazničnih dobrot. Mesto je bilo že dodobra pripravljeno na praznovanje, Prešernov trg je žarel v lučkah, središče pa je zapolnjevala velika smreka odeta v svetlobno zaveso tisočerih lučk. Zunaj je dišalo po kuhanem vinu ter raznih dobrotah, množica ljudi je Read more [...]

DECEMBER V DIJAŠKEM DOMU

V našem  dijaškem domu smo že vrsto let ekološko in trajnostno naravnani in temu smo sledili tudi v letošnjem prazničnem decembru. December je mesec pričakovanj, obdarovanj, topline in svetlobe. Z idejami dijakov in vzgojiteljic smo skušali to vplesti tudi v izdelke, s katerimi smo okrasili naše prostore. Osnovni material za krašenje je bil odpadni časopisni papir, to je poceni material, ki smo ga dobili zastonj in bi drugače romal med odpadke. Izdelke smo ustvarjali v našem prostem Read more [...]