Drevesa pogosto opisujemo kot »pljuča planeta«, saj proizvajajo kisik. Ljudi in živali oskrbujejo tudi s hrano in materialom ter jim ponujajo zavetje.
Drevesa pred mrazom in vročino ščiti lubje. Šibko drevo zlahka podleže zajedavcem. Človek gozdu predstavlja največjo nevarnost in ne samo zaradi onesnaževanja. Pomembna je pravilna gospodarska izraba gozda – načrtno sečenje in ne golosek. Gozdovi so ogroženi zaradi nenadzorovanega sečenja, onesnaženega zraka in kislega dežja, naravnih nesreč in lubadarjev. Topla poletja in mile zime bodo omogočali tudi hitrejši razvoj in razmnoževanje nekaterih »škodljivcev.« Globalne otoplitve bodo omogočile prihod škodljivcev iz toplejših držav. Sedaj ti škodljivci tu ne morejo rasti zaradi njim neprimernih podnebnih razmer. Pogosto pa tudi človek prinese nove vrste, ki jih imenujemo tujerodne vrste. Te so lahko neškodljive ali pa povzročajo velike težave, kot je, na primer, majhna osa.
http://siol.net/media/img/4b/3b/06bb4f069ce7a8dfeb0a.jpeg
Današnje gozdove ogroža tudi industrijsko onesnaževanje. Pri izgorevanju fosilnih goriv v termoelektrarnah, industrijskih obratih in vozilih nastajajo okolju škodljive snovi. Pri premogu se sprošča žveplov dioksid, pri izpušnih plinih avtomobilov pa dušikov oksid. Oksidi v ozračju reagirajo z vodno paro ter se spremenijo v žveplovo ali dušikovo kislino. Pri tem nastane kisli dež. Žveplov dioksid v kombinaciji z dušikovim dioksidom pri rastlinah zmanjšuje sposobnost fotosinteze in tako zavira rast stranskih koreninic ter razvoj mikorize. Drevesa, ki nimajo dovolj težkih kovin ter živijo v sožitju z glivami, pri onesnaženju propadajo še hitreje kot tista, ki ne živijo v sožitju. Na ogroženost gozdov vpliva tudi težka mehanizacija, ki povzroča zbitost tal in erozijo. Lahko pride tudi do izlitja goriva ali mineralnih olj. Gozdove pa ogrožajo tudi požari. Največ požarov se zgodi zaradi isker ob zaviranju vlakov in ljudi, ki so nepazljivi pri različnih aktivnostih v gozdu (kurjenje, sprehod …).
http://www.sos112.si/slo/documents/images/sv_02.jpg
Gozdovi zadržujejo padavinsko vodo ter preprečuje njeno prehitro izparevanje. Ščitijo nas pred plazovi ter tla pred erozijo. Gozd pa vpliva tudi na temperaturo in zračno vlago. Gozdovi v Sloveniji letno porabijo okoli 7,5 milijona ton ogljikovega dioksida in proizvedejo 5,5 milijona ton kisika, zato moramo biti do njih bolj pazljivi in spoštljivi.
Tjaša Brulc, 1. e, naravovarstveni tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)
Viri:
file:///C:/Users/Brulc/Downloads/str%2008-13%20(1).pdf
http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi
revija Moj planet