ŠKODLJIVCI NA KROMPIRJU

Poznamo več vrst hroščev oz. škodljivcev krompirju, npr. pokalice oz. žičniki oz. strune, bela krompirjeva ogorčica, rumena krompirjeva ogorčica, najbolj poznan pa je koloradski hrošč. Glede na to, da je najbolj pogost in poznan koloradski hrošč, ga bom bolj natančno opisala.

Nova slika (18) Nova slika (19)

 

 

 

 

 

 

Opis škodljivca

Odrasel koloradski hrošč meri v dolžino približno 10 mm. Ima živo oranžno rumeno telo. Po pokrovkah (krilcih) pa ima deset značilnih rjavih črt. Na glavi ima med očmi črno pego, na vratu pa še več črnih pegic, od katerih se dve združujeta tako, da izgledata kot črka V. Samci koloradskega hrošča so od samic malo manjši ter bolj podolgovati. Koloradski hrošč se je sprva hranil z listi neke divje rastline iz družine razhudnikovk, ko pa so v njegovo naravno okolje prinesli krompirja, je kmalu zamenjal svojo naravno hrano z krompirjem. Občasno pa se prehranjuje tudi z drugimi rastlinami iz družine razhudnikovk, kot so jajčevci in paradižniki.

Samice koloradskega hrošče so izjemno plodne. Izležejo lahko tudi do 800 rumenih ali oranžnih jajčec. Jajčeca merijo okoli 1,5 mm, samice jajčeca odlagajo v skupinah po približno 30 jajčec na spodnjo stran lista napadene rastline. Iz jajčec se po 4 do 15 dneh (odvisno od pogojev in temperature) izležejo rdeče ali rdeče-rjave ličinke z dvema vrstama temnih pik po bokih. Te ličinke se prehranjujejo z listi napadene rastline in se razvijajo v štirih stadijih. V prvem so ličinke dolge okoli 1,5 mm, v četrtem pa dosežejo okoli 8 mm. Prvi, drugi in tretji stadij trajajo po 2 do 3 dni, četrti pa 4 do 7 dni. V zadnji fazi ličinke nekaj dni prenehajo s prehranjevanjem in se bolj svetlo obarvajo. Na koncu stadija popadajo na tla in se zakopljejo v zemljo. V zemlji se zabubijo. Buba je dolga približno 10 mm in je rdeče barve. V nekaj tednih se iz bub razvijejo mladi hrošči. Na poljih lahko tako najdemo tri ali več generacij teh škodljivcev.

Zatiranje

Pri zatiranju upoštevamo to, da hrošč hitro razvije odpornost na insekticide. Zatiramo jajčeca in nižje razvojne stadije ličink. Insekticide uporabimo dva do trikrat na leto. Če nam uspe zatreti prvo generacijo, nam druge generacije ni potrebno zatreti. Vsakič uporabimo insekticid iz druge kemične skupine.

(Prevzeto po http://www.agroruse.si/krompir/skodljivci/)

Eko nasvet

Meni osebno se zdijo koloradski hrošči zelo problematični, saj se tako hitro razmnožujejo in nikoli ne moremo odstraniti vseh. Poleg tega pa hitro postanejo odporni na razne strupe, ki jih uporabljamo proti njim. Uničujejo nam pridelek, saj se prehranjujejo s krompirjem in njegovimi listi. Te krompir potrebuje za rast. Tako nam posledično zmanjšujejo pridelek.

Kdor pa ima doma ekološko rejo, pa se jih še toliko težje znebi, ker mora tudi zanje ekološko poskrbeti, to pa je načeloma s čim manjšo uporabo škropil. Dobra zamisel se mi zdi, na primer, da bi izkopali majhne jarke in jih obložili z folijo. Ko bi koloradski hrošč želel spletati do krompirja, bi moral najprej čez to folijo. Ko bi zlezel vanjo, ne bi mogel ven. Tako bi preprečili, da bi koloradski hrošč prišel do krompirja in nam posledično ne bi uničeval pridelka v tako veliki količini.

Avtorica: Sara Petrovič, 1. d,  kmetijsko-podjetniški tehnik (Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija)

 

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.