KOMUNALA TREBNJE – ZA DOBROBIT TREBANJCEV

komunala_trebnje3Podjetje Komunala Trebnje d.o.o. je bilo ustanovljeno v letu 1962. Danes zaposluje 58 delavcev, temeljne dejavnosti pa so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in upravljanje deponije komunalnih odpadkov Globoko. Poleg že omenjenih dejavnosti podjetje opravlja tudi pogrebne in pokopališke storitve, vodi investicije v komunalno infrastrukturo, opravlja manjša gradbeno-vzdrževalna dela, skrbi za nemoten potek zimske službe ipd.

komunala_trebnje1

Da bi izvedela čim več o samem podjetju, sem obiskala direktorja Komunale Trebnje d.o.o., gospoda Stanka Tomšiča, ki me je prijazno sprejel in mi na vsa moja vprašanja konkretno odgovoril ter mi podrobneje predstavil delo in različne dejavnosti podjetja.

1. Na vaši spletni strani sem zasledila podatek, da je v vašem podjetju zaposlenih 58 delavcev. Podjetje poleg veliko drugih dejavnosti upravlja tudi deponijo komunalnih odpadkov Globoko in ravna s komunalnimi odpadki. Zanima me, koliko delavcev je zadolženih za razvrščanje odpadkov in koliko dela imajo delavci s sortiranjem odpadkov, smo ljudje malomarni in ne dajemo poudarka na ločevanje odpadkov ali spoštujemo pravila in ali s svojim ravnanjem ne otežujemo dela delavcem.

»Ta stvar je precej kompleksna. Bistveno bolj kompleksna kot zgleda na prvi pogled. Dejstvo je, da si sistema ravnanja s komunalnimi odpadki ne more določati vsak izvajalec javne službe ali pa vsaka občina po svoje. To je sistem, ki je določen z državnimi predpisi in se ga moramo več ali manj vsi držati. Mi v vsakemu primeru moramo ločeno zbirati mešano embalažo, papir in papirno embalažo, steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke ter tudi sveče na pokopališčih. Ne glede na to, kje se javna služba izvaja, na kakšen način se izvaja, se morajo te frakcije zbirati ločeno. Mešane komunalne odpadke pa je potrebno obvezno mehansko biološko obdelovati. Mehanska biološka obdelava je zelo kompleksna obdelava, ki se izvaja v regijskih centrih v zaprtih prostorih, kjer se zelo dosledno ločuje vse posamezne frakcije, ki so prisotne v mešanih komunalnih odpadkih. Je pa seveda izjemnega pomena, da je mešanih odpadkov čim manj, zato ker smo po eni strani dolžni skrbeti, da čim več odpadkov ponovno uporabimo. Ponovna uporaba je prva v hierarhiji ravnanja z odpadki, da odpadka ne odložimo, ampak ga ponovno uporabimo. Naslednja hierarhija ravnanja z odpadki je predelava odpadkov. Mi odpadke bistveno lažje predelamo, če jih zberemo ločeno, saj gredo enostavno naprej v predelavo. Mešane komunalne odpadke pa moramo voziti v obdelavo, kar pa je za nas dodaten strošek, pa še težje jih je predelovati in zagotavljati kot sekundarne surovine. Pri nas se je to stanje v zadnjih letih bistveno izboljšalo, saj bistveno več odpadkov zberemo ločeno. Zelo pohvalno je stanje na področju individualnih zabojnikov, se pravi pri enostanovanjskih objektih, malo slabše pa je na področju skupnih zbiralnic, se pravi pri blokih in na območjih, kjer ni omogočenega neposrednega odvoza od gospodinjstva. Sem sodijo razna vinogradniška območja, kjer so skupne zbiralnice in tam je stanje nekoliko slabše, se pa izboljšuje. K temu pripomore tudi redni nadzor, ki ga izvajamo tako mi kot izvajalec javne službe ter medobčinski inšpektorat. Obenem pa k temu pripomorejo tudi razna obvestila o pravilnem ločevanju odpadkov v člankih, ki se pojavljajo v raznih medijih. Mi ravno v tem trenutku izvajamo nadzor s strani upravljavca, kjer vsak zabojnik pregledamo in ga obravnavamo na tri načine: če so odpadki res lepo ločeni, damo zeleno nalepko, če so malo slabše ločeni, damo rumeno nalepko, in uporabnike opozorimo, da naj bolj dosledno upoštevajo navodila za ravnanje z odpadki, če pa so odpadki res slabo ločeni, takih odpadkov ne prevzamemo in o tem obvestimo inšpekcijo, ki ukrepa s svojimi pristojnostmi. Če se navežem nazaj na vaše vprašanje, je na samem zbirnem centru šest zaposlenih, ki opravljajo naloge sprejemanja, razvrščanja in deponiranja odpadkov, je pa dejansko sedaj z deponiranjem bistveno manj dela in deponiramo res samo odpadke, ki so mehansko biološko obdelani, kar v bistvu zgleda kot kompost.«

 2. Med dejavnosti vašega podjetja spada tudi opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev. Ali je upadlo število sveč na pokopališčih, odkar ozaveščajo ljudi z obvestili o zmanjšanju prinašanja sveč na grobove ali je številka še zmeraj velika oz. nespremenjena?

»Količina sveč v zadnjih letih ni bistveno upadla. Ne bi mogel reči, da smo zaznali nek jasen trend upadanja števila sveč. Stanje je približno enako, kot je bilo nekaj let nazaj. Je pa morda res, da se sedaj sveče bolj dosledno ločujejo, kot so se včasih, saj so se včasih nekatere sveče odlagale kar med mešane komunalne odpadke in je bilo zato morda samih sveč dejansko nekoliko manj, zdaj pa se okrog pokopališč oziroma na pokopališčih ta navodila ravnanja z odpadki kar dosledno upoštevajo, zato se sveče odlagajo v zabojnike za sveče.«

 3. Ena temeljnih dejavnosti vašega podjetja je oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda. Kako kakovostna je pitna voda, ki jo uživamo in ali imate reden pregled na tem področju?

»Ja, seveda. Voda je ena izmed ključnih živil. Tudi sam vsak dan spijem nekaj kozarcev vode in tako moje prepričanje kot analize potrjujejo, da je voda iz naših sistemov zdravstveno ustrezna. Kakovost pitne vode spremljamo na več načinov. Eden je spremljanje s strani izvajalca javne službe, kjer izvajamo nadzor v okviru sistema HACCP, drugi je v okviru internega nadzora vzorčenja, ki ga izvaja pooblaščena zunanja inštitucija, se pravi nacionalni laboratorij in tretji način je inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja zdravstveni inšpektorat. Dejansko mislim, da je naša voda kakovostna.«

 4. Sama sem se udeležila že kar nekaj čistilnih akcij in pri tem ugotovila, da smo ljudje zelo nemarni in premalo spoštujemo naravo, saj smo pobrali veliko količino odpadkov, med katerimi se je znašlo tudi nekaj zelo nenavadnih, kot je na primer pralni stroj itd. Se spomnite kakšnih nenavadnih odpadkov, ki so jih ljudje zavrgli v naravo?

»Včasih je bilo odlaganja v naravo ogromno. Bila so številna črna odlagališča, kamor so se ti odpadki odlagali masovno. Kar nekaj teh črnih odlagališč smo v zadnjih letih sanirali. Morda pa mi je res ostalo v spominu črno odlagališče pri Malem Gabru, ki je bilo res ogromno odlagališče v eni izmed kraških jam, kjer je bilo na desetine ton raznoraznih odpadkov od gum, gradbenega materiala, gospodinjskih aparatov, skratka vsega, kar si človek lahko zamisli. Iz tiste jame so naši delavci odstranjevali odpadke 14 dni in smo dejansko tisto črno odlagališče sanirali.«

 5. Javno službo zbiranje in prevoz odpadkov ter tudi javno službo obdelave in odlaganja odpadkov izvajate na celotnem območju občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert. Na teh območjih pa je tudi nekaj večjih podjetij, kot je na primer Trimo, Dana, Sep … Zanima me, ali je količina odpadkov večja pri večjih podjetjih ali gospodinjstvih in kdo po vašem bolj onesnažuje okolje podjetja ali posamezna gospodinjstva.

»Težko je reči. V bistvu količina odpadkov, ki nastanejo v posameznih dejavnostih je odvisna od vrste dejavnosti. Nekatere dejavnosti praktično ne povzročajo odpadkov in onesnažujejo okolje povprečno tako kot gospodinjstvo, ker so v dejavnostih zaposleni delavci, ki povzročajo določeno količino odpadkov. Določene dejavnosti pa same po sebi povzročajo odpadke in te dejavnosti na nek način posredno onesnažujejo okolje, čeprav sedaj se z odpadki ravna na tak način, da ni nekih večjih vplivov na okolje. Odložimo res minimalne količine sploh v zadnjem, ko vse odpadke odvažamo na obdelavo in tudi te količine, ki jih odložimo so odložene na popolnoma neškodljiv način, se pravi, da je to odlagališče tako zavarovano, da ni nekih emisij v okolje.

6. Preostanek odpadkov iz občine Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno in Šentrupert odlagate na odlagališču nenevarnih odpadkov Globoko. Ali je v Globokem še dovolj prostora za odlaganje odpadkov v prihodnje in ali je zaščita dna odlagališča v Globokem dovolj kakovostna, da ne povzroča onesnaževanja podzemnih voda?

Odlagališče Globoko je mlado odlagališče, zgrajeno pred nekaj leti. Faza, na katero se odlaga sedaj je bila zgrajena v letu 2013 in je zgrajena v skladu z vsemi tako evropskimi kot slovenskimi normativi in praktično na tak način, da nekih emisij v okolje ni. Je zatesnjena z več različnimi tesnilnimi plastmi. Vsa izcedna voda se zajame in se očisti na ustrezni čistilni napravi, tudi plini se zajamejo in se sežgejo na bakli, tako da mislim, da je to odlagališče tako zgrajeno, da ni nekih resnih vplivov na okolje.

 7. Vaše podjetje je zelo dejavno na velikem območju in tako imate vsak dan polne roke dela. Nam lahko poveste o kakšnih načrtih, ki jih podjetje želi izvesti v prihodnosti?

Naše podjetje je res v zadnjem času moram reči dobro delano. V zadnjih treh letih smo povečali prihodke za praktično sto odstotkov, predvsem zaradi povečanja obsega dejavnosti, ki jih opravljamo. Na novo smo prevzeli upravljanje določenih vodovodov, pokopališč, na novo smo pričeli opravljati dejavnost vzdrževanja cest, zdaj v treh občinah vzdržujemo okoli štiristo kilometrov cest na novo. V prihodnje pa nas čaka še ena nova dejavnost, namreč z odlokom smo v lanskem letu v občini Trebnje pridobili dejavnost oskrbe s toplotno energijo, se pravi, da bo komunala Trebnje tako investitor kot izvajalec te javne službe. V tem okviru smo že izdelali projekt, pridobili gradbena dovoljenja, izbranega imamo tudi izvajalca in v kolikor bo doglednem času na strani države objavljen razpis za sofinanciranje tega projekta, verjamemo da se bo center Trebnjega že v kurilni sezoni 2016/2017 ogreval iz tega našega dolenjskega sistema ogrevanja, s čimer se bodo seveda tudi emisije za samo mesto precej zmanjšale, ker bistveno večji onesnaževalci so manjša razpršena kurišča, kot pa eno večje kurišče, ki ima same izpuste bistveno bolj nadzorovane in tudi kurilne naprave so bistveno bolj dovršene in že kurilne naprave same po sebi povzročajo bistveno manjše emisije. To je eden izmed izzivov, ki nas čakajo v prihodnje, verjamem, da bomo tudi na nekaterih drugih področjih še povečali obseg del, tako na področju oskrbe s pitno vodo kot tudi na področju pogrebne pokopališke dejavnosti. Verjamem tudi, da bomo razširili dejavnost odvajanja čiščenih odpadnih voda, kjer smo prevzeli kar nekaj novih čistilnih naprav in verjamem, da jih bomo kar nekaj še. Poleg tega je pred nami tudi izziv zagotovitve novih prostorov Komunale, katerega verjamem, da se bomo lotili v prihodnjem letu. V letošnjem letu pa je verjetno najpomembnejša stvar, ki nas čaka zagotoviti dolgoročnega partnerja za mehansko biološko obdelavo odpadkov, ki jo je obvezno potrebno zagotoviti za obdelavo vseh odpadkov pred odlaganjem. Taka naprava je bistveno predraga, da bi se jo splačalo graditi samo za kapaciteto iz naših občin, morali pa jo bomo zagotavljati. Glede na to, da pa imamo ustrezne kapacitete za odlaganje odpadkov, ki bodo ob predvideni količini odpadkov, ki je sicer 6.000 ton zadoščalo najmanj do leta 2029. Iščemo si energijo z nekim partnerjem, ki bo na eni strani naše odpadke obdeloval, hkrati pa zagotavljal večje količine odpadkov tudi iz drugih virov za odlaganje pri nas. To je letos najpomembnejša naša skrb, ki bo bistveno vplivala na ceno storitve ravnanja s komunalnimi odpadki za naše uporabnike tudi v prihodnje. Z gotovostjo lahko tudi trdim, da ta trenutek je cena ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jo mi zagotavljamo zagotovo najnižja na področju jugovzhodne Slovenije in upam, da nam bo tudi v prihodnje v podobni meri to uspelo zagotavljati.

komunala_trebnje2Teja Podlogar, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.