ČLOVEK IN PODNEBJE – KJE JE POVEZAVA

Le kako človek pripomore k boljšemu ozračju in podnebju ter kako ga uničuje? Kaj pa naravne nesreče in oceani? Vse to in še kaj smo učenci OŠ Domžale izvedeli na EKODNEVU o trajnostni mobilnosti.

V ponedeljek, 15. 9. 2014, na pretežno oblačen dan, smo učenci OŠ Domžale imeli ekodan. Letošnje leto se tema ekodneva glasi »trajnostna mobilnost«. Spoznali smo kar nekaj trajnostnih načinov prevažanja. To so hoja, kolesarjenje, rolkanje, souporaba avtomobila in koriščenje javnega prevoza.

Uvod v ekodan je predstavljalo predavanje Tanje Cegnar. Gospa Cegnar je doktorica fizike in meteorologinja. Povedala nam je kar nekaj zanimivih reči o podnebju.

Nova slika

 

 

 

 

https://www.google.si/search?q=tanja+cegnar&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=oAwbVJSyGYH_ygOrrYDIDw&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_

PODNEBJE SE SPREMINJA, LJUDJE SE PRILAGAJAMO

Zakaj skrb za podnebje? Kot verjetno veste, se podnebna raznolikost odraža v pokrajini, živalih in rastlinah. To pomeni, da bodo rastline, ki rastejo v puščavi prilagojene na vroče podnebje in podobno velja tudi za živali. Če pa bi mi čez 15 ali 20 let še vedno onesnaževali podnebje, potem bi se ozračje otoplilo. Zaradi neprilagojenosti na take temperature bi se ves ekosistem zrušil.

Nova slika (1)

 

 

 

 

 

https://www.google.si/search?q=kamela+in+kaktus&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=pA4bVMPMOOK_ygPTq4GQCA&ved=0CAYQ_AUoAQ#tbm=isch&q=ekosistem&facrc=_&imgdii=_&imgrc=D8SMneDFatoIRM%253A%3BmMZtE0tr31Ng7M%3Bhttp%253A%252F%252Fabba.vlsm.org%252Fv12%252Fsponsor%252FSponsor-Pendamping%252FPraweda%252FBiologi%252FImage%252F1-7e-2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fabba.vlsm.org%252Fv12%252Fsponsor%252FSponsor-Pendamping%252FPraweda%252FBiologi%252F0034%252520Bio%2525201-7e.htm%3B480%3B380

Kaj vpliva na podnebni sistem? Na podnebni sistem vplivajo razne astronomske razmere, raba tal, aerosoli, vulkanski izbruhi, oceani, naravna spremenljivost, sončeva aktivnost in kriosfera. Zelo pomembni so toplogredni plini, čeprav bi nekateri radi to zanikali.

Toplogredni plini ali plini tople grede so plini, ki povzročajo učinek tople grede v Zemljinem ozračju. Toplogredni plini ogrevajo ozračje, saj bi bila brez njih temperatura na Zemlji -18 stopinj Celzija. Toda če toplogredne pline spuščamo v ozračje prevečkrat, se le to preveč otopli. Največ toplogrednih plinov pride v ozračje s prometom (izgorevanje fosilnih goriv). Toplogredni plini so žveplov dioksid, metan, dušikov dioksid, amoniak, ogljikov dioksid, ozon in vodni hlapi. Na kratko to so vsi plini, ki so sestavljeni iz treh ali več atomov.  Velik problem, ki tako nastaja z izgorevanjem teh goriv, je globalno segrevanje. To pomeni, da se zaradi izgorevanja prekomerno topli ozračje. Če ne ukrepamo hitro, se bo zaradi prekomernega segrevanja Zemlje še v tem stoletju, namesto za 2 stopinji Celzija, ozračje otoplilo za 5 stopinj Celzija in s tem bo prišlo do znatnih podnebnih sprememb.

Ozon je triatomska molekula, zato je toplogredni plin. Ozon je lahko koristen ali nekoristen. Koristen je nad Zemljino površino približno med 10 in 50 kilometri, saj tam filtrira in tako ščiti žive organizme pred nevarnimi sončnimi žarki kratkih valovnih dolžin UV-B oz. ultravijoličnimi žarki. Ozon je nekoristen pri tleh, nastaja pa zaradi izpušnih plinov avtomobilov in tovarn.  Škodljiv je zdravju, ker pušča posledice na dihalnem sistemu ljudi in živali.

Kisel dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi. Kisel dež nastane z raztapljanjem prej omenjenih plinov v deževnici, ki jo tako naredijo kislo. Žveplov oksid nastane pri gorenju fosilnih goriv (npr. premoga), dušikovi oksidi pridejo v ozračje z industrijo in z izpušnimi plini avtomobilov. Toplogredni plini so tako pri kislem dežju ključni. Kisel dež razžira apnenec in močno uničuje ekosisteme.

NARAVNE NESREČE so tesno povezane s podnebjem. Verjetno se kdaj vprašate, koliko se je tveganje za naravne nesreče povečalo v zadnjih letih. Moj odgovor je, da se je tveganje zelo dvignilo zaradi neenakomernega segrevanja Zemlje. Med naravne nesreče (meteorološke dogodke) sodijo poplave, hudourniki, plazovi, premikanje gmot, ledeniški dogodki, ledeniška jezera, snežni plazovi, neurja, suša, orkani, tornadi in strele. Pod gozdne naravne nesreče  sodijo žled, razne žuželke (npr. termiti), bolezni in neustrezne vrste, ki so jih ljudje pripeljali iz raznih tujih držav.

Nova slika (2)

 

 

 

 

https://www.google.si/search?q=orkan&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=-BEbVKS4C4q9ygOjxoLQCg&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_

TRAJNOSTNI SPREHOD

Po predavanju smo odšli na sprehod do Ihana. S tem smo skušali poudariti pomen trajnostne mobilnosti. Poudarili smo tudi, da se s sprehodom nadihamo veliko svežega zraka in tako se naše telo osveži in dobi veliko dodatne energije. Učitelj nam je, medtem ko smo se ustavili razložil o pomenu zdrave prehrane ter o gibanju v naravi.

Nova slika (3)

 

 

https://www.google.si/search?q=popita+voda+na+dan&es=pv=2&biw=1600&bih=775&sourcelnms&tbm=isch&sa=X&ei=CRMbVM6SA6a9ygOevYGIDA&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_

Viri:

https://www.google.si/search?q=tanja+cegnar&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=oAwbVJSyGYH_ygOrrYDIDw&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_ , 18. 9. 14

https://www.google.si/search?q=kamela+in+kaktus&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=pA4bVMPMOOK_ygPTq4GQCA&ved=0CAYQ_AUoAQ#tbm=isch&q=ekosistem&facrc=_&imgdii=_&imgrc=D8SMneDFatoIRM%253A%3BmMZtE0tr31Ng7M%3Bhttp%253A%252F%252Fabba.vlsm.org%252Fv12%252Fsponsor%252FSponsor-Pendamping%252FPraweda%252FBiologi%252FImage%252F1-7e-2.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fabba.vlsm.org%252Fv12%252Fsponsor%252FSponsor-Pendamping%252FPraweda%252FBiologi%252F0034%252520Bio%2525201-7e.htm%3B480%3B380, 18. 9. 14

https://www.google.si/search?q=orkan&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=-BEbVKS4C4q9ygOjxoLQCg&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_ , 18. 9. 14

https://www.google.si/search?q=popita+voda+na+dan&espv=2&biw=1600&bih=775&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=CRMbVM6SA6a9ygOevYGIDA&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgdii=_ , 18. 9. 14

Zapisala:  Hana Glumac, 7. c

Did you like this? Share it:
No tags.
  • Trackbacks
  • Comments
  • Comments are disabled.
  • Trackbacks are disabled.